Daljinsko vodena letala so eno najbolj spornih orožij. Ure dolgo krožijo nad afganistanskim in pakistanskim ozemljem ter pošiljajo posnetke na tisoče kilometrov stran v centralo ameriških letalskih sil ali tajne službe Cia. Zatem pilot, ki sedi pred zaslonom računalnika, pritisne na gumb in daljinsko vodeno letalo odvrže svoj smrtonosni tovor. Njegov cilj so talibani, a pogosto se izkaže, da so v napadu umrli tudi civilisti.
Kolateralna škoda, pravijo temu v vojaških krogih, nasprotniki daljinsko vodenih letal govorijo o tem, koliko nedolžnih ljudi umre v napadih, ki jih izvajajo letala brez posadke. Informacije o tem, koliko civilistov je bilo ubitih v napadih z daljinsko vodenimi letali, niso na voljo.
Drone bi uporabljala tudi pošta
Američani so trenutno vodilni v proizvodnji teh letal, čedalje več pa je tudi namer, da bi jih uporabili tudi v komercialne namene, tako denimo spletno prodajno podjetje Amazon za dostavo svojih pošiljk kot tudi nemška pošta. Evropske vojske so si doslej za misije v tujini daljinsko vodena letala brez posadke večinoma sposojale od ameriških kolegov. Z uvozom dronov na evropska tla se je doslej pojavljala kopica težav.
Pred današnjim odprtjem sejma zračnega in vesoljskega prometa v Berlinu pa so trije vodilni evropski koncerni na področju proizvodnje civilnih in vojaških letal obrambnim ministrom Nemčije, Francije in Italije predstavili svoje načrte glede razvoja evropskega brezpilotnega letala.
Nemška javna televizija ARD je včeraj poročala, da so proizvajalci, francosko-nemški Airbus Defence and Space, francoski Dassault Aviation in italijanski Alenia Aermacchi, obrambnim ministrom omenjenih treh držav predstavili ponudbo, po kateri naj bi skupaj z njimi opredelili program razvoja daljinsko vodenih letal. Koncerni so poudarili, da je projekt trenutno šele v fazi opredelitve, ko naj bi obrambna ministrstva koncernom sporočila svoje tehnične zahteve in želje glede oborožitve, hkrati pa tudi sistem financiranja razvoja tega modela.
Oboroževalne projekte te vrste namreč običajno obsežno podpirajo z davkoplačevalskim denarjem, tudi Airbus brez državne pomoči za razvoj takšnega letala nima dovolj denarja. Že lani je šef koncerna Tom Enders ustavil projekt razvoja daljinsko vodenih letal, po tistem, ko je koncern v razvoj vložil že stotine milijonov evrov.
Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je zavrnila ponudbo koncernov, kljub temu da je potreba po novih izvidniških letalih za nemško vojsko zapisana v koalicijski pogodbi. Njen predhodnik Thomas de Maizière je namreč lani doživel ostro kritiko po tistem, ko je evropska agencija za varnost v prometu Eurocontrol sporočila, da dronov ne bo spustila na evropsko nebo, minister za obrambo pa je dotlej za nakup ameriških daljinsko vodenih letal potrošil že dobre pol milijarde evrov.
