Predstavniki občin Maribor, Rače - Fram, Hoče - Slivnica, Duplek, Miklavž in Starše ter člani sveta Mariborskih lekarn so v tajnosti premlevali program prestrukturiranja, ki jim ga je predstavila lobistka in podjetnica Nevena Tea Gorjup. Svet zavoda se je s predlogom strinjal. Ustanovitelje pa je po besedah župana Dupleka Mitje Horvata zmotila zamisel, po kateri bi Mariborske lekarne najele kratkoročno bančno posojilo v višini 1,3 milijona evrov za zagotovitev Marifarmove likvidnosti.
Program bi zgolj podaljšal agonijo
»Dodatno zadolževanje bi zgolj podaljševalo agonijo in bi povzročilo še večjo izgubo v primeru stečaja,« je ocenil Horvat. Po njegovih besedah glavna upnica NKBM ni pripravljena dokapitalizati Marifarma, s čimer bi zagotovila denar za normalno poslovanje.
Iz besed mariborskega župana Andreja Fištravca je bilo mogoče razbrati, da se bodo Mariborčani požvižgali na zavrnitveni sklep občin ustanoviteljic, čeprav naj bi bilo njihovo soglasje obvezno, sicer zanj ne bi zaprosili. »Soglasje sveta zavoda nam je omogočilo nadaljnje pogajanje z glavno upnico NKBM, ki se mora do programa prestrukturiranja opredeliti do 15. julija,« je dejal župan.
Fištravec včeraj ni niti razkril pravnih okoliščin, ki bi potrjevale takšno stališče mestne uprave, niti ni pojasnil, kaj predvideva predlagani program prestrukturiranja. Je pa kritiziral svoje okoliške kolege. »Župani okoliških občin se ne morejo lastniško obnašati, ker nimajo lastniške odgovornosti,« je dejal. Direktor občinske uprave Marko Žula ga je dopolnil, da župani niso dali soglasja zgolj v zvezi z enim predlaganim ukrepom. Na kaj se ta ukrep nanaša, ni želel povedati.
Po neuradnih informacijah naj bi obetano prestrukturiranje vključevalo podaljšanje moratorija za odplačilo kreditov do konca letošnjega leta, največja upnica NKBM pa bi obenem unovčila 172.860 delnic Krke, s katerimi ima Marifarm zavarovane svoje kredite. Mariborčani tudi želijo banko prepričati, da jim bo uspel dogovor z Lekarnami Ljubljana o skupnem nastopu na tujih trgih, poleg tega naj bi obnovili sodelovanje z ruskim Protekom, s katerim so Mariborske lekarne nekoč že imele sklenjeno pogodbo.
Marifarm je lani po neuradnih informacijah utrpel 10,5 milijona evrov izgube, letos pa ustvari približno 200.000 evrov dodatnega minusa na mesec. Po vseh ekonomskih kazalnikih je družba, ki jo kot vršilec dolžnosti vodi direktor lekarn Albin Turk, zrela najmanj za sprožitev postopka prisilne poravnave. Vendar bodo pristojni po oceni predsednika sindikata delavcev Marifarma Tiborja Sajka s to potezo zavlačevali vsaj do jeseni, do časa po lokalnih volitvah. Marifarmovih 105 zaposlenih že več kot leto dni trepeta, ali bodo prejeli mesečno plačo. Za april so prejeli zgolj minimalno plačo, preostanek naj bi na njihove račune pritekel do konca meseca.
Tovarna zdravil, ki ne proizvaja zdravil
Tovarna Marifarm naj bi postala mejnik v farmacevtski dejavnosti Mariborskih lekarn, je ob odprtju junija 2009 napovedal tedanji direktor Milan Pukšič. Še v istem letu naj bi začeli proizvajati tablete, mazila in druge farmacevtske izdelke, pri čemer naj bi za ugledno farmacevtsko podjetje proizvajali in pakirali od deset do petnajst (generičnih) zdravil.
Od teh napovedi se ni udejanjilo ničesar. Marifarm je tovarna zdravil, v kateri nikoli niso proizvajali zdravil. Njegovi osnovni dejavnosti sta pakiranje zdravil drugih proizvajalcev in izdelava galenskih, kozmetičnih ter prehrambnih izdelkov. To samo po sebi ne bi bilo problem, če bi bil obseg naročil zadosten za preživetje. Pa to niti približno ni, kar je tudi posledica okoliščine napačnega financiranja naložbe.
Namesto da bi Mariborske lekarne leta 2009 prodale delnice Krke, ki jih imajo v lasti, so raje najele za 28 milijonov evrov dolgoročnih in kratkoročnih bančnih posojil, ki so jih zavarovale z zastavo 225.000 delnic Krke v vrednosti okoli 23 milijonov evrov. Ti vrednostni papirji (del jih je Marifarm prodal leta 2011 in izkupiček namenil za financiranje tekočega poslovanja) so zdaj vredni skoraj pol manj. Revizorji, ki so lani pregledali računovodsko drobovje družbe, so vrednost družbe ocenili na komaj 2,9 milijona evrov.
Zdajšnja občinska uprava resda vztrajno išče rešitve iz zagate tako doma kot na tujem. Pred meseci se je med drugim pojavilo nemško podjetje Uniontrust, ki ga je zastopala omenjena Gorjupova. Dogovori niso bili uspešni, saj nemška družba ni bila pripravljena v posel vložiti lastnega kapitala. Vodstvo Marifarma je zatem podpisalo memorandum o sodelovanju z indijskim podjetjem Medicamen Biotech LTD, ki mu je ameriška agencija za zdravila FDA prepovedala uvoz generikov v ZDA. Kako resno želijo Indijci sodelovati z Mariborčani, ni znano, v vsakem primeru pa morebiten posel z njimi ne bo sklenjen v kratkem. Marifarm pa rešitev potrebuje zdaj.