»Ta projekt bo dal našemu mestu in naši državi pečat, razpoznavnost po vsem svetu. O tem se bo govorilo v vseh medijih. To je velika razvojna priložnost. Investitorjev je po svetu ogromno, a si Kopra in Slovenije ne izberejo, ker nimamo projektov zanje. Ta je eden izmed njih.« S tako visokoletečimi napovedmi je koprski župan Boris Popovič pospremil včerajšnje odprtje razstave Dotik neba v Pokrajinskem muzeju Koper, na kateri je šest arhitekturnih birojev predstavilo idejne zasnove za novi nebotičnik v Kopru. Izdelali so jih na povabilo občine Koper, a zamisli domačih arhitektov so šele pokušina.
Povabil bo svetovno znane arhitekte
Občina bo namreč na njihovi podlagi v kratkem objavila mednarodni razpis za arhitekturni natečaj. V ta namen in za pripravo preostale dokumentacije je v letošnjem proračunu tudi namenila kar 850.000 evrov. Samo nagrada za najboljšo idejno rešitev bi znašala več kot 200.000 evrov. Popovič si želi v Koper pripeljati mednarodno ugledna arhitekturna imena, kot so Jean Nouvel, Renzo Piano, Santiago Calatrava Valls, Massimiliano Fuksas in Zaha Hadid. »Ta imena niso pogoj, da bodo prišli investitorji, so pa garancija,« pravi Popovič in hkrati zatrjuje, da je določene kontakte s potencialnimi investitorji, tudi iz Avstralije, že vzpostavil. Na vprašanje, kakšno vsebino naj bi imela nova stolpnica, pa odgovarja, da si sam v njej zamišlja hotel, luksuzna stanovanja, pisarne in univerzo.
Navdušenja za županove načrte v oblakih pa ne deli koprska opozicija. »Mislim, da je to zelo drag propagandni spot pred volitvami. Naj se raje ozrejo po podeželju. Koper ima danes drugačne prioritete,« nam je dejal občinski svetnik Viktor Markežič. Podobno je tudi občinska svetnica Olga Franca ocenila, da se gre župan z idejami o pompoznih projektih volilno kampanjo, saj se mu zaradi vseh sodnih dogajanj maje stolček. Namesto za megalomanske projekte za megalomanske stroške bi bilo po njenih besedah denar bolje nameniti na primer za socialno podjetništvo, razvoj kmetijstva, krajinski park, obnovo mestnega jedra.
Koper postaja globalna vas
Kritična pa je tudi arhitekturna stroka. Mag. Peter Gabrijelčič, dekan ljubljanske fakultete za arhitekturo, opozarja, da bi tako ogromna zgradba uničila vse kvalitete prostora. »Za objekte takšnih dimenzij so potrebni drugačni prostori, ne moreš pa jih umeščati v strukturo mediteranskega mesteca, saj tako monumentalen objekt prekriči vse ostalo,« je opozoril in napovedal, da se bo fakulteta borila proti takšnim poskusom, katerih realnost izvedbe je vprašljiva, bodo pa po nepotrebnem terjali veliko denarja. Sam pa je že kategorično zavrnil vabilo k sodelovanju v strokovni žiriji.
»Nisem ravno prepričana, da je ustrezno, da postaja Koper globalna vas, medtem ko danes prosperirajo mesta, ki izražajo lokalni duh, v katerem so potencirane lokalne značilnosti,« opozarja tudi krajinska arhitektka Darja Matjašec, predavateljica na oddelku za krajinsko arhitekturo na ljubljanski biotehniški fakulteti in članica upravnega obora Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Po njenem morajo biti mesta zgrajena za ljudi, ne pa za avtomobile in globalne trgovske centre, kar se je zgodilo v Kopru. »Tudi nisem prepričana, da je nebotičnik prava rešitev za identiteto mesta, kot je Koper, saj se z nebotičniki ponašajo večmilijonska mesta, kjer so tako visoke stolpnice nastale z razlogom. Teh razlogov enostavno v Kopru ne vidim, vidim pa potencial v starem mestnem jedru Kopra in njegovem robu, ki se ne bi smel neposredno naslanjati na vso trgovskoposlovno cono in omrežje cest z rondoji.« Ob tem še opozarja na nujnost javne razprava o razvojni in posledično prostorski strategiji Kopra. Sicer bo občinska uprava še naprej gradila mesto, ki bo sčasoma od svojih prebivalcev postalo povsem odtujeno in neprijazno za vsakdanje življenje.
Arhitekt Matej Mljač iz arhitekturnega studia Draft je priznal, da so bili tudi sami na začetku nekoliko skeptični, toda arhitekt takšnega projekta pač ne more zavrniti. In zakaj po njegovem Koper potrebuje vertikalo? »Mislim, da potrebuje novo vsebino, nov zagon, pa ne samo Koper, ki je zdaj tisti, ki vleče celo Slovenijo naprej. Vsak bo rekel, da beton ni rešitev. Je pa rešitev v programu in v povezovanju, ki bi ga projekt prinesel,« meni Mljač.
Idejne zasnove so narisali še Studio Kalamar, Pirss arhitekti, AA kultura, Architecta in DSSM Mirakul, občina pa je vsakemu plačala 6000 evrov.