Janez ta teden res ni imel sreče. Najprej ga izda njegov avto, ki švedsko preverjeno naj nikoli ne bi izdal lastnika. Moj je star devet let in si ne upa niti pomisliti, da bi me dekataliziral. In to pred tako pomembnim potovanjem, kot je obisk sodišča. No, ko se čez tri dni Janezu le uspe prebiti do sodišča, ga tam pričakajo sodni vročevalci. In to kar pred TV-kamerami. Dve nesreči v štirih dneh. To nikakor ne more biti naključje. Gre za skrbno pripravljen scenarij. Angažiran pa kakšen tajni agent iz tujine. Nekje iz Skandinavije, od koder prihajajo same slabe novice. Patria, avto in še čudna zmaga severnih sosedov na Eurosongu v eni od skandinavskih prestolnic. Murgelske hobotnične lovke prežijo za njim na vsakem koraku. Zato je logično, da se mu po domače rečeno malo odpelje. Eni televiziji zabrusi, da je njeno pravo ime Murgle TV, drugi pa razlaga zgodovino. Zgodovino gladiatorskih iger, kjer publika skandira. Ne vemo sicer, kaj, ker Janez izjavo zaključi le z dvoumnim »No – to!«. Vredno filma Državljan Kane Orsona Wellsa in njegove enigmatične »rosebud«, za katero še po dobrih sedemdesetih letih ne vemo točno, kaj pomeni.

Verjamem, da bo zgodovini po sedmih desetletjih le uspelo na pravo mesto postaviti vso nesrečo, ki se je zgrnila nad našega junaka. In upam, da bo naš junak gladko pometel s konkurenco na počitniških volitvah. S programom ali brez njega bi se moralo takoj realizirati pet ključnih stvari: ukinitev sodišč, ukinitev nacionalke ali pa vsaj izgon generalne direktorice Nataše Pirc Musar z njenega čela, prepoved komercialnih TV-postaj v tem prostoru, rušenje Delove stolpnice in Dnevnikove razmajane rumene bajte ter razpustitev parlamenta za vse večne čase. Smisel demokracije ni v tem, da širiš, temveč krčiš. Da ločiš plevel od zelja.

Ukinitev parlamenta kot zastopnika ljudstva bo poleg počitniških volitev še en svetovni unikum na področju širjenja demokratičnega duha. Vsi poslanci, ki bodo izvoljeni, se ne bodo več preselili v Ljubljano in se potem sončili v poslanskih klopeh ter kasirali solidne plače, ampak bodo morali odpreti popoldansko obrt. Delali bodo od doma, glasovali enako kot do sedaj, se pravi po diktatu stranke, nadomestilo za potrošeni čas pa bodo dobili glede na število sprejetih zakonov. Demokracija s tem ne bo nič izgubila, odločitve bodo hitrejše in nam ne bo treba več gledati in poslušati na primer izpadov Franca Pukšiča, Jožefa Jerovška in Marjana Pojbiča. Prikrajšani pa bomo sicer za kakšen poslovilni govor Petra Vilfana. Paradoksalno je bil njegov poslovilni govor najboljši govor tega poslanca v kratki politični karieri.

Veliko bo pridobila država. To obubožano kljuse ne bo imelo več stroškov s stavbo, plačami zaposlenih, potnimi stroški, nadomestnimi stanovanji in brez slabe vesti bomo lahko ukinili tretji parlamentarni program, če ne uspe izbris nacionalke z medijske krajine. Tako prihranjeni denar se lahko nameni za nakup hitrih poštnih kočij, če slučajno spodleti prvi ukrep. Da bodo sodišča še naprej delovala in poizkušala vročati sodbe…