Pogovarjamo se z Jerco, dvema Martinoma, Mitjo, Lenartom. Zadovoljni so, delujejo sproščeno, smeha ne manjka in tudi kakšne pripombe v mladostniškem slogu ne. Prav je tako: v stanovanjski skupnosti niso v ječi, še manj zaviti v vato in zunaj življenjskega okolja. »Naši mladostniki hodijo v osnovne in srednje šole v tem okolju. Tu, kjer so zdaj doma, so bili vedno dobro sprejeti, med seboj si pomagajo in spoznavajo družbo. Tako kot jih potem čaka v življenju,« je dejal mentor Andrej Gregorač. Skupaj z njim socialni delavci in psihologi z mladimi preživljajo 24 ur na dan in Janez Lašič, Tatjana Škrokov in Dejana Todorović so mame in očetje skupini mladih, ki živi dokaj običajno življenje. Dejansko je zanje prav normalno vsakdanje življenje zaradi različnih stisk toliko bolj cenjeno. In občutek, da si med seboj pomagajo in niso nikomur odveč in v napoto, je najboljša osnova za to, da nekoč skupnost zapustijo in se odpravijo na svojo pot v življenje.
V skupnosti mladih (sprejemajo mladostnike od 15 do 20 let in čez) so fantje in dekleta iz vse Slovenije, do zdaj je 26 slovenskih centrov poslalo v Kranj že več kot sto mladih, ki so v dveh desetletjih bivali v mestnem stanovanju. V bližini so stanovanjske skupnosti še v Preddvoru, Škofji Loki in na Mlaki. Program sodi pod okrilje šolskega ministrstva. Pozitivno poslanstvo teh skupnosti se potrjuje s slehernim mladostnikom, ki v taki skupnosti najde sebe in sočloveka. Zato je seveda delo z mladimi, ki se v družbo težje vključujejo, odgovorno in pomembno. Vsak nasmejan obraz pa je nagrada za vse, ki pri tem pomagajo.
Mladi iz kranjske skupnosti so se ob odprtih vratih svojega doma postavili z izdelki, pogostitvijo, zlasti pa z jasno zaznanimi občutki, da niso izključeni, četudi njihova mladost poteka drugače in so se v neke tirnice ujeli šele takrat, ko so zapustili svoj prvotni dom. V skupnosti živijo mnogokrat precej bolj samostojno življenje kot njihovi vrstniki pri starših, imajo strokovno pomoč in pogoje, da skupnost za njih ostane prava podlaga za spopad s tegobami vsakdana. Ni naključje, da mednje še vedno pride tudi Damir, in dobro je, da se znajo ti mladi smejati. Smeh je namreč mladost in mladost naj bi bila smeh, kajne?
