Podatkov, koliko posameznikov je po preboleli možganski kapi pri nas vključenih v rehabilitacijo, preprosto ni. »Podatek, da možganska kap prizadene med 4000 in 4500 oseb na leto, a da jih je v rehabilitacijo vključena le desetina preživelih, za kolikor jih imajo podatke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, bi bil namreč preveč zastrašujoč,« je na predavanju o rehabilitaciji po možganski kapi ter najnovejših dognanjih in možnostih za okrevanje po možganski kapi poudarila strokovnjakinja s področja nevrorehabilitacije Tatjana Jeglič, diplomirana fizioterapevtka, mednarodna inštruktorica koncepta Bobathove ter ustanoviteljica podjetja Center Fizioterapija Ljubljana.

Da so podatki pomanjkljivi, so se strinjali tudi drugi udeleženci predavanja, predstavniki strokovne javnosti, društev in oseb po možganski kapi ter njihovih svojcev, saj se posamezniki v rehabilitacijo vključujejo tudi prek društev ali zasebno. Leta 2011 je možgansko kap preživelo 3734, leto kasneje pa 3826 oseb. Po zadnjih podatkih inštituta, ki obsegajo rehabilitacijo 325 oseb, traja rehabilitacija v povprečju 20,5 dneva; na delo naj bi se vrnila dobra polovica oseb, odvisnih od tuje pomoči pa naj bi ostalo 76 oseb. »Po možganski kapi med porodom sem imela šest mesecev rehabilitacije; tri mesece med hospitalizacijo v Soči in še tri mesece v dnevni hospitalizaciji,« je povedala Lara Slivnik iz Ljubljane, ki je bila pred 15 leti štiri mesece na invalidskem vozičku. Danes živi normalno življenje, zaposlena je za polovični delovni čas, na fizioterapijo pa še vedno hodi enkrat do dvakrat na teden. Seveda v lastni režiji, pristavi in se spomni, da je v Soči intenzivno delala vsak dan od 8. ure do 12.30. Ni vsak sposoben delati toliko časa, pojasnjuje Slivnikova, ki je imela zelo močno motivacijo, saj je imela doma novorojenčka in hčerko. Na fizioterapijo pa redno hodi predvsem zato, ker človek sam doma ne vadi tako pridno kot ob pomoči fizioterapevta. »Tudi zdravi ne telovadijo doma, večina jih raje zavije v telovadnico,« se pošali.

Pomembna je kakovost gibanja

Mednarodna inštruktorica za koncept Bobathove, ki je vodilni svetovni terapevtski pristop k obravnavi posameznikov po možganski kapi in drugih nevroloških stanjih, je na predavanju v okviru tedna vseživljenjskega učenja obširno predstavila predvsem to metodo, ki je v Sloveniji dokaj razširjena, temelji pa na celostni obravnavi posameznika, saj ne vidi le njegovega obolelega sklepa ali poškodovane mišice. Poleg te, je predstavila, obstajata še dve – v isti cilj usmerjeni metodi okrevanja po možganski kapi. Z omejevanjem spodbujajoča terapija (CIMT – constraint-induced movement therapy) je pri nas, kljub razširjenosti in številnim strokovnim dokazom, še vedno v procesu razvijanja in uveljavljanja. Tretja relativno mlada novost za okrevanje roke pa je robotska roka Gloreha®.

V konceptu Bobathove je poudarek na kakovosti gibanja, pri čemer se trudijo, da posamezniki pri okrevanju denimo ne kompenzirajo šibkejše roke z zdravo roko. To kratkoročno sicer vodi v večjo samostojnost, na dolgi roki pa se oseba ne nauči uporabljati šibkejšega uda. Zato je cilj te metode vrnitev posameznika v kakovostno aktivno življenje in ne zgolj obstoj. Zadnje izključuje kompenzacije, ki lahko vodijo v zmanjšanje obsega gibljivosti, razvoj bolečine in posledično vedno manjšo aktivnost.

Omejitev boljše strani

Trenutno najbolj z dokazi podprt program obravnave za rehabilitacijo roke in zgornjega uda je metoda CIMT, z omejevanjem spodbujajoča terapija. Temelji na omejitvi »boljše« strani, intenzivnem treningu »slabše« strani in na številnih treningih. Terapevtski program traja deset dni 6 do 7 ur na dan, za kar je seveda potrebna visoka motivacija posameznika, kar uspešno podžiga prav medsebojna pomoč udeležencev. Pri nas, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev, metodo le deloma (program traja poldrugo uro) izvajajo v URI Soča.

V slovenskem prostoru nova, na svetovni ravni pa tri leta stara robotska roka Gloreha® ponuja novo terapevtsko okno pri okrevanju po možganski kapi, saj omogoča učinkovito, intenzivno, zgodnjo, spodbujajočo in fleksibilno nevro-motorično terapijo same roke. Lahka rokavica, s pomočjo petih motorjev (za vsak posamezen prst) mobilizira sklepe na roki in omogoča posamezniku, da prijema, spušča in rokuje z dejanskimi predmeti. Terapevt prilagodi vaje glede na potrebe posameznika, saj ta lahko uporabi tiste zmožnosti, ki jih ima, in hkrati trenira manjkajoče. Robotsko roko Gloreha® izdelujejo za profesionalno in individualno uporabo, rokavica pa je lahka in jo pacienti dobro prenašajo.