Odnos do tega, kar imamo, je zakoreninjen v razumevanju tega, kdo smo. Všeč so mi samozavestni narodi, ljudje, ki se ne bojijo biti ponosni nase, na svojo deželo in doživljajo uspehe sodržavljanov kot svoje. Za Slovence ne morem reči, da smo posebno sproščen narod. Pa tista naša prekleta nevoščljivost, ko bi se je le znali ozdraviti… Kup skreganih sosedov težko ustvari ozračje za prijazno mesto. Več ko potujem, bolj mi je jasno, da se bomo morali Slovenci še kako potruditi, da (p)ostanemo razumska družba, ki bo na sproščen način konstruktivno živela na tem lepem koščku sveta. Vsak od nas lahko kaj naredi. Recimo za začetek spremenim sebe. Ker dve milijona sprememb je veliko, se vam ne zdi? Nedeljski dnevnik