Pojavnost dermatitisa v današnjem času (sodobnem svetu) narašča, posebno atopijski (AD) in seboroični (SD) dermatitis. Kako pogosti sta torej ti dve obliki, kaj je vzrok za naraščanje števila obolelih in kdo je najbolj ogrožen?
Obolevnost za atopijskim dermatitisom se v svetu giblje med 5 in 15 odstotki. Pomemben vpliv na pojavnost te bolezni imajo višji življenski standard; pogosto umivanje, uporaba različnih mil, deodorantov, nekaterih drugih kemičnih snovi, s katerimi prihajamo v stik, oblačila iz sintetike ali volne, stres in porast različnih oblik alergij, ki so poleg dednih dejavnikov poglavitni vzroki za zvišano pojavnost bolezni. Atopijski dermatitis se pogosto pojavi že pri dojenčkih in malih otrocih,a za boleznijo obolevajo tudi mladostniki in odrasli. Še posebno so za njen nastanek ogroženi posamezniki, ki že imajo določene bolezni kot so astma, alergijsko vnetje ali alergijski nahod ali pa so te bolezni prisotne v njihovi družini.
Kako bolezen zdravimo?
Zdravljenje atopijskega dermatitisa je dolgotrajno. Glede na številne alergije, ki lahko spremljajo bolezen, je predvsem v prvih letih otrokovega življenja zelo pomembna dietna prehrana z manj hranili, ki pri bolnikih najpogosteje povzročajo alergijo. S primernimi – včasih enostavnimi – ukrepi, kot so na primer odstranitev zaves ali preprog iz okolja bolnika, lahko odstranimo tudi morebitne druge alergene, kot so prah, pršice ter nekatere dražeče snovi (kredo, pesek, barve...). Kljub temu pa ostaja še vedno najpomembnejše zdravljenje atopijskega dermatitisa zdravljenje kože. Začne se s pravilno vsakodnevno nego kože; s pravilnim izvajanjem kopeli brez uporabe mil in snovi, ki lahko dodatno izsušijo že tako suho kožo. Priporočljive so predvsem oljne kopeli. Te so bolj potrebne v zimskem času, zaradi neugodnega vpliva, ki ga imajo suhi in vročih prostori na kožo. V poletnem času se stanje bolezni običajno izboljša, saj je poleti vlaga v okolju večja, prav tako pa imajo previdno sončenje, sprememba okolja in manjši stres na kožo zelo ugoden vpliv.
Vedeti moramo namreč, da pretirano, prepogosto in dolgotrajno kopanje močno izsuši kožo, ker spere naravni, zaščitni maščobni plašč kože. Dermatovenerologi zato priporočamo, da še vlažno kožo takoj po kopeli namažemo z ustrezno negovalno kremo brez predhodnega brisanja z brisačo. Mazila za nego kože bolnika naj predpiše dermatovenerolog, saj že pripravljene kreme v trgovinah običajno vsebujejo preveč konzervansov in dišav, ki dodatno dražijo kožo. Za blažitev atopijskega dermatitisa sta prav tako ključnega pomena skrb za pravilno izbrano perilo in njegova nega. Priporočljivo je uporabljati bombažno perilo, ki ga je treba prati z neagresivnimi pralnimi praški, brez dodajanja mehčalcev in z dvakratnim izpiranjem v pralnem stroju.
Kadar v hrani primanjkuje cinka, ga je treba dodati. Običajno ga primanjkuje predvsem bolnikom, ki uživajo parenteralno prehrano. Sicer pa svetujemo nestresno življenje, ki pa se ga žal ne da predpisati na recept in odsvetujemo uporabo preagresivnih šamponov ter več kot enkrattedensko umivanje las.
Katera sredstva se uporabljajo za zdravljenje atopijskega in seboroičnega deramtitisa in ali imajo tudi stranske učinke?
Ob izbruhih bolezni uporabljamo za zdravljenje vnetja kože kortikosteroidna mazila. To so hormonska mazila, ki hitro ublažijo srbež in vnetje kože. Kljub temu se moramo zavedati, da lahko dolgotrajna, predvsem pa nepravilna uporaba omenjenih mazil povzroči tanjšanje kože, pojav drobnih žilic, poraščenost mazanih predelov in spremembe v pigmentaciji. Zaradi navedenih nezaželenih učinkov naj takšno mazilo in čas trajanja zdravljenja z njim predpiše dermatovenerolog ali po njegovih navodilih pozneje tudi splošni zdravnik. Toda če se bolnik natančno drži danih navodil uporabe kortikosteroidnih mazil, je strah pred njihovo uporabo povsem neupravičen.
V zadnjem času je na našem tržišču na voljo tudi že novo mazilo oziroma krema, ki ni hormonsko sredstvo, pač pa je imunomodulator, kar natančneje pomeni, da zdravilo vpliva na delovanje imunskega sistema. A tudi tu velja poudariti, da je treba zdravilo (kremo) uporabljati dosledno in po zdravnikovih navodilih.
V primeru, da je srbenje kože zelo močno, zdravniki predpisujemo tudi antihistaminike v obliki sirupov ali tablet, včasih celo injekcij, strogo pa odsvetujemo antihistaminike v obliki gelov ali mazil, ki so danes na voljo celo v prosti prodaji. V skrajnem primeru, v kolikor so izbruhi bolezni zelo hudi, ne preostane drugega kot zdravljenje bolnika v bolnišnici.
Pri zdravljenju seboroičnega dermatitisa opažam, da nekateri zdravniki prepogosto predpisujejo kortikosteroidna mazila, ki niso oziroma so učinkovita le kratkotrajno, predvsem pa niso primerna za uporabo na obrazu, saj imajo – kot je zgoraj omenjeno – tudi neštete stranske učinke.
Ali je možno atopijski in seboroični dermatitis uspešno zdraviti tudi z »naravnimi zdravili (učinkovinami)?
»Domača zdravila« kot so šentjanževo olje, aloavera ali propolis in številna druga, na koži žal hito povzročajo še dodatna vnetja, zato jih ne priporočamo. Tudi za zdravljenje seboroičnega dermatitisa žal ne poznam nobenega učinkovitega »domačega zdravila«. Edina znana, naravna pomoč je izogibanje stresu!
Kakšna je ustrezna oziroma priporočljiva prehrana bolnika z atopijskim in seboroičnim dermatitisom?
Ljudem, ki sami opažajo, da imajo po določeni hrani težavi težave s kožo ali imajo s testiranji dokazano alergijo na te ali one snovi v hrani, svetujemo, da se tej hrani izogibajo. Najpogostejši alergeni v prehrani so kravje mleko, jajca, oreški (arašidi, orehi, lešniki), pšenična moka, ribe in morski sadeži, stročnice, agrumi, začimbe (koromač, žajbelj, rožmarin, marajon) ... čokolada. Vedeti moramo, da nekateri alergeni povzročajo tudi tako imenovane navzkrižne alergije; nekdo, ki ima alergijo na primer na pršice, ima lahko težave tudi ob uživanju rakov, lignjev. Ali: nekdo z alergijo na brezo ima prav tako težave ob uživanju paradižnika, krompirja, paprike, breskev, jagod, mandljev ... in podobno. Mnogokrat različne zaužite ali vdihane snovi povzročijo alergijo in poslabšanje kože le v določenih kombinacijah z drugimi živili, ne pa tudi v primeru, če jih zaužijemo posamezno. Nekatera živila imajo tudi skrite alergene. To so lahko sestavine plesni (njivoencimi) ali različna polnila (rožičeva moka, pektini, drevesni sokovi), ki prav tako povzročajo preobčutljivost.
Moje zdravje št. 23 / 3. oktober 2006
Ilustracije so iz knjige Spodbudimo življenjsko energijo, Založbe Mladinska knjiga, avtorja Carroll in Brown
