Rman (Achilléa millefólium) je dobil latinsko ime po Ahilu, kajti Homerjev grški junak si je svoje rane povezoval prav z rmanom. Pri lokalni uporabi dejansko zaustavlja krvavitve in pospešuje celjenje. Iste astringirajoče lastnosti pa ima tudi preliv iz rmanovih listov. Sodi med najstarejša znana zdravilna zelišča in ustavlja krvavitve, pomirja bolečo menstruacijo, zdravi hemeroide in odpravlja vse vrste organskih krčev. Zaradi antiflogičnega in spazmolitičnega učinka ga dodajajo čajnim mešanicam pri želodčnih in črevesnih motnjah, pa tudi pri obolenjih žolčnika, mehurja, srca, ven. Drugače ima v sebi veliko kalija.

Nabirajmo rastline s prsti

Rman najdemo po travnikih, ob gozdnih obronkih, med grmovjem, in sicer od nižin vse do alpskega pasu po vsej Sloveniji. Cvetovi so beli ali rožnati, za te pravijo, da naj bi bili še bolj zdravilno učinkoviti. Nabiramo jih od junija do septembra. Če nabiramo liste, jih moramo osmukati, preden rastlina cvete, kajti cvetovi izčrpavajo vso rastlino. To pa ne drži za vsa zelišča ali dišavnice, kajti nekatere rastline imajo zdravilen učinek tudi med cvetenjem, na primer peteršilj, timijan, rožmarin, lovor… Ker se cvetni koški težje trgajo, pazimo, da ne izpulimo celotne rastline. Rman uporabljamo tako svež kot posušen; cvet ima več eteričnega olja, preostali del rastline pa ima veliko čreslovin. Posušeni cvetovi so nadvse aromatični in imajo grenek okus.

Kako uporabljati rman

Rmanov čaj pripravimo tako, da eno ali dve čajni žlici prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Čaj pijemo tri- do štirikrat na dan med jedjo. Uporabljamo ga tudi za obkladke ali izpiranje ran, ki se slabo celijo. Skuhamo toliko čaja, kolikor ga potrebujemo, sicer na svetlobi počrni in se pokvari. Strokovnjaki priporočajo dve do tri skodelice čaja na dan – kot krepčilni napitek, pomirilo in čistilo za kri. Če zdravite živčna obolenja, dodajte čaju nekaj lističev melise in ščepec kamiličnih cvetov. Pri ženskih boleznih priporočajo čajno mešanico s kamiličnim cvetjem, kolmežovimi in regratovimi koreninami. Pri boleznih dihal pa priporočajo čajno mešanico rmana s pljučnikom, listi suličastega trpotca, slezovimi koreninami in žajbljem, pri boleznih mokril pa rman in arnikovo cvetje, in sicer v razmerju 100 proti 30. Na jetra, želodec, črevo in krvni obtok ugodno vpliva mešanica rmana (30 g), repike (30 g), češmina (20 g), črne mete (20 g) in korenike kolmeža (10 g). Čaj pripravimo kot poparek in ga pijemo trikrat na dan pol ure pred jedjo.

Prevretek uporabljamo za izpiranje ran, za krepčilne in čistilne kopeli nog in rok, za obkladke za rane in kot antiseptik. V liter prevrete vode stresemo pest listja in cvetov. Sveži sok dobimo, če dve pesti svežih rastlin prelijemo s 100 mililitri vode in zgnetemo rastlino. Štirikrat na dan med jedjo jemljemo po eno jedilno žlico odcejenega soka. Presni sok je namenjen zunanji uporabi. Zmečkamo vso rastlino razen korenine in iztisnimo sok skozi krpo. Zdravljenje ustavimo takoj, če na koži opazimo mozolje ali pordelost. Nekateri ljudje rman slabo prenašajo. Pomado dobimo tako, da temeljito zmešamo enako količino rmanovega soka in svinjske masti. Tako pripravljena pomada ustavlja krvavitve in razkužuje. Sedežno kopel si pripravimo tako, da 100 gramov svežega ali suhega zelišča poparimo z litrom vode. Pokrit naj stoji 20 minut, nato ga zlijemo v kad.

 

Moje zdravje št. 16 / 27. junij 2006