Umre več žensk kot moških

Srčnožilnim boleznim in tudi smrtnosti zaradi teh obolenj podleže veliko več žensk kot moških. Ameriški podatki so zelo zgovorni in kažejo, da kar 373.000 ameriških žensk prizadene možganska kap, zaradi srčnožilnih obolenj umre dvakrat toliko žensk, kot zaradi vseh vrst raka skupaj. Vsako leto prizadene kap 40.000 več žensk kot moških in prav zaradi možganske kapi je več kot 60 odstotkov vseh smrti prav med ženskami.

Če se bojite, da vas ogroža možganska ali srčna kap, če ste izpostavljeni dejavnikom tveganja, kot so povišan krvni tlak, povišan holesterol, imate anamnezo srčnih bolezni (vključno s srčnim infarktom, nepravilnim srčnim utripom in motnjami obtoka v nogah), sladkorna bolezen, družinska anamneza, debelost in telesna nedejavnost, alkohol, kajenje, uživanje kontracepcijskih tablet predvsem v povezavi z migreno, oziroma ste starejši od 65 let, se posvetujte s svojim zdravnikom o jemanju aspirina.

 

 Najbolj pogosta je možganska kap

Od vseh srčnožilnih obolenj so najpogostejše možganske kapi. Tako imenovana ishemična kap, ki predstavlja 83 odstotkov vseh možganskih kapi, nastane zaradi zamašitve žile, ki možganom dovaja kri. Preostalih 17 odstotkov gre na račun hemoragične kapi. Vzrok te kapi so šibke žile, ki se pretrgajo in povzročijo krvavitev v okoliško tkivo. Vsem, ki so kdaj imeli težave s srčnožilnimi boleznimi ali z eno od teh dveh vrst kapi, je bil kontraindiciran aspirin (niso smeli uživati acetilsalicilne kisline). Najnovejše raziskave poudarjajo pomen acetilsalicilne kisline (aspirina) za zmanjšanje tveganja teh in drugih vrst kapi tako za primarno kot sekundarno preventivo, saj je aspirin za 17 odstotkov zmanjšal tveganje za prvo možgansko kap in kar za 24 odstotkov tveganje za prvo ishemično kap pri vzorcu 40.000 žensk. Raziskava dokaže, da je zdravilo bolj koristilo ženskam, starim več kot 65 let, saj je zmanjšalo tveganje za težke srčnožilne bolezni, vključno s srčnim infarktom in ishemično možgansko kapjo. (Women’s Health Study)

  

Zgodovina

To zdravilo je eno najbolj raziskanih zdravil, ki že več kot 100 let dokazuje svojo uspešnost in varnost pri preprečevanju srčnožilnih bolezni. Že 400 let pred našim štetjem je Hipokrat uporabljal skorjo vrbe, bogato z salicilno kislino, in z njo zdravil bolnike z visoko vročino in jim blažil različne bolečine. Naslednji znani podatki nas pripeljejo do leta 1832, ko nemške kemike, ki so eskperimentirali s salicinom, plod naključja in okoliščin pripelje do odkritja salicilne kisline. Dodatnih petdeset let je zopet preteklo, da je Felix Hoffman kemično sintetiziral stabilno obliko aspirinskega praška, ki ga je najprej uporabljal za zdravljenje revmatizma, za katerim je zbolel njegov oče. Že čez dve leti je bil aspirin prvič javno uporabljen in ni minilo leto, ko je bila prodana prva tableta, ki je čez petnajst let že na voljo brez recepta. V povezavi z zdravljenjem srčnožilnih bolezni aspirin prvič zasledimo leta 1948, ko dr. Lavrence Craven, kalifornijski zdravnik, odkrije njegov antiagregacijski (protistrjevalni) učinek in ga začne predpisovati kot zdravilo za preprečitev srčnega infarkta. Po tem obdobju vse več raziskav posveča veliko pozornost temu zdravilu, ki vse bolj potrjuje svojo pomembno vlogo v boju proti srčnožilnim obolenjem

 Antiagregacijsko stanje

 

Prav aspirin je še ob nekaterih zdravilih, ki so se pokazala za zelo uspešna pri zdravljenju, osnova antiagregacijskega zdravljenja. Zdravo delovanje krvožilnega sistema je odvisno od številnih parametrov in prav toliko jih mora delovati, da nastane krvni strdek, ki povzroča zamašitev žil. V krvi to omogočajo trombociti, katerih osnovna zadolžitev je strjevanje krvi in vplivajo na zaustavitev vsake krvavitve na telesu, tako zunaj na koži kakor znotraj na organih ali v žilah (tvorjenje krast). Bistvo antiagregacijske terapije je preprečevanje lepljenja trombocitov (krvnih ploščic), ki lahko pripelje do tromba (krvni strdek). Temu je podvržen vsak človek, ki ima visoke dejavnike tveganja za srčnožilne bolezni, zato zdravniki vse bolj pogosto tudi preventivno predpisujejo majhne odmerke aspirina z namenom, da bi preprečili zamašitve žil.

 

 Naključje botrovalo odkritju

Milijoni ljudi po vsem svetu uživajo antiagregacijska zdravila, da bi zmanjšali tveganje za srčni infarkt, možgansko kap ter druge srčno- in možganskožilne dogodke. Tako kot pri mnogih odkritjih in izumih je bilo naključje tisto, ki je botrovalo odkritju osnovnih sestavin, bilo pa je ključno tudi pri njihovem razvoju. Prvi produkt teh odkritij je bila acetilsalicilna kislina (aspirin), ki je še vedno temeljno antiagregacijsko zdravilo. Njegova funkcija se z leti povečuje, saj ne deluje samo pri preprečevanju strjevanja krvi in nastajanju krvnih strdkov, ampak dokazano preprečuje vrsto srčnih stanj in obolenj, ki so pogosto med seboj tesno povezana. 

 

Raziskave potrjujejo pozitivne učinke

Številne raziskave so samo še potrdile njegove pozitivne učinke. Izsledki raziskave British Doctor′s Trial so pokazale 10 odstotkov manjšo umrljivost v skupini z acetilsalicilno kislino (aspirinom) kot v primerjalni skupini; incidenca tranzitornih ishemičnih atak (prehodnih možganskih kapi oziroma malih kapi) je bila za 11,6 odstotka manjša v aspirinski skupini kot v primerjalni. Po vsem svetu so bili dokazani še drugi učinki zdravila: zmanjšanje tveganja za srčni infarkt in možgansko kap, tudi smrti zaradi nje pri moških in ženskah, pri katerih obstaja ta možnost, v sekundarni preventivi (čas po prvem infarktu) pri miokardnem infarktu in možganski kapi, pri preprečevanju koronarne tromboze po infarktu, pri bolnikih s kronično angino pektoris, za preprečevanje okluzivnih ishemičnih dogodkov pri malih kapi ali možganski kapi in drugod.

 

Kombinacija z drugimi zdravili

Najnovejša medarodna študija, imenovana Charisma, multicentrična, dvojno slepa in s placebom kontrolirana, je bila izvedena na več kot 15.000 bolnikih, ki so imeli povečano tveganje za srčni infarkt, možgansko kap ali celo smrt zaradi srčnožilnih obolenj. Cilj raziskave je bilo ugotoviti, kateri od dveh načinov zdravljenja je učinkoviteljši – zdravljenje na osnovi aspirina z dodatkom klopidogrela ali s samostojnim aspirinom. Raziskava je pokazala, da kombinirano zdravilo ne izboljša zdravljenja, ampak celo poveča delež različno močnih krvavitev, ki so sicer lahko prisotne pri obeh načinih zdravljenja. Potrdila je uspešne rezultate pri zdravljenju z aspirinom brez kombinacije z dodatnimi zdravili.

  Kajenje podvoji tveganje za možgansko kap.

  

- Visok krvni tlak poveča tveganje štirikrat do šestkrat.
- Visoka raven holesterola povzroči zoženje žil, kar poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap, vpliva pa tudi na delovanje ledvic.
- Telesna nedejavnost poveča tveganje za možgansko kap za 50 odstotkov.
- Uživanje hrane, ki ne vsebuje zelenjave in sadja tveganje za možgansko kap poveča za 11 odstotkov.

 

Moje zdravje št. 16 / 27. junij 2006