»Siva mrena, strokovno znana tudi kot katarakta, je motnjava, ki povzroča meglen vid«. V starosti se do neke mere razvije skoraj pri vseh… Znano je da ima po 65. letu zaradi sive mrene že več kot polovica ljudi težave z vidom, s starostjo pa se možnost za njen razvoj še stopnjuje. Izraz siva mrena je ljudski, saj v resnici nima dosti skupnega z mreno v pravem pomenu besede, ampak gre za skaljeno očesno lečo. Leča se s starostjo zaradi sprememb v beljakovinskih vlaknih leče skali, sklerozira, porumeni in izgubi prožnost.

O tem, zakaj nastane in kako jo je mogoče zdraviti, nam je nekaj več povedala mag. Kristina Mikek, dr. med. spec. oftalmologije iz Centra za očesno refraktivno kirurgijo Morela okulisti, ki že nekaj let uspešno izvaja operacije sive mrene.

Vzroki za nastanek

»Vzrok za moten vid pri sivi mreni so motnjave, ki se pojavijo v očesni leči, neposredno za šarenico. Glavna funkcija leče je uklanjanje svetlobnih žarkov, ki prehajajo v oko, in njihovo projiciranje na točno določen predel očesnega ozadja, imenovan rumena pega. V primeru motene leče svetloba prehaja slabše, se nepravilno uklanja in povzroča nejasen vid. Na razvoj in nastanek sive mrene vpliva vrsta dejavnikov, najpomembnejši pa je gotovo dedna predispozicija. Tako na splošno velja, da imajo tisti, pri katerih sta imela oba starša sivo mreno, veliko možnosti, da se siva mrena razvije tudi pri njih. Nekoliko pogosteje se siva mrena razvije pri ženskah, kar naj bi bilo povezano s hormonskimi spremembami v menopavzi. Pomembna dejavnika, ki povečujeta tveganje za razvoj sive mrene in na katera lahko vplivamo, sta tudi kajenje in izpostavljenost UV-žarkom. Dokazano je, da imajo ljudje, ki pokadijo 15 cigaret na dan, kar trikrat večjo verjetnost za razvoj sive mrene. Prav tako je tudi znano, da imajo nekoliko večje tveganje za razvoj sive mrene ljudje, ki so kratkovidni ter tisti z rjavo barvo oči. Pojav sive mrene pri mlajših je najpogosteje povezan z bolezenskimi stanji, kot so na primer sladkorna in kronična vnetja oči, lahko pa se razvije tudi po očesni poškodbi,« nam je razložila mag. Kristina Mikek.

Simptomi in zdravljenje

Siva mrena postopno slabša vid. Poslabšanje vida je odvisno od lege, obsežnosti in gostote zamotnitve leče. Siva mrena je težko opazna in sama po sebi ne boli. Najočitnejše se simptomi kažejo kot napredujoča izguba vida. Sprva oseba, pri kateri se je razvila katarakta, ne zazna večjih sprememb, sčasoma pa le-te postajajo vse bolj očitne. »Pacienti običajno slabše vidijo pri slabi osvetlitvi, slabše prepoznavajo barve, nekateri opazijo tudi prekomerno bleščanje na sončni svetlobi, pri nekaterih pa pride tudi do pojava dvojnih slik,« nam je razložila mag. Kristina Mikek.

Ko bolnik opazi prve simptome, je najbolje, da obišče oftalmologa. Edino za zdaj znano učinkovito zdravljenje katarakte je namreč kirurška operacija, pri kateri je možno motno očesno lečo zamenjati z umetno lečo. Ti operativni posegi so danes postali precej bolj varni kot v preteklosti. Mikekova poudarja, da »gre za najpogostejšo očesno operacijo in tudi za eno od najbolj uspešnih očesnih operacij«.
 

Moje zdravje št. 14 / 30. maj 2006