Spolnost je v osnovi najverjetneje podzavestni nagon po ohranitvi vrste, v razvoju, predvsem osebnostne zrelosti, pa pridobi značilnosti specifičnega vzpostavljanja stika s sočlovekom, predvsem globoko čustveno povezanost, občutke dajanja in sprejemanja, ki spremljajo čustveno zadovoljitev in izpolnitev.
Razvoj spolnosti, menijo nekateri avtorji, se začne že pri otroku v času nosečnosti. Kasneje igra vlogo genetska zasnova, fiziologija, spol in osebnostna naravnanost, katere pomemben dejavnik je socialno okolje, v katerem otrok odrašča.
Sicer pa je v razvoju vseh determinant, ki sestavljajo spolnost, še veliko neznanega, posebno kadar ta prestopi moralne, kulturne, socialne, verske in drugih meje še sprejemljivega spolnega vedenja določenega antropološkega in demografskega okolja družbe.
Vpliv religije na spolnost
V vseh časovnih obdobjih, demografskih in kulturnih področjih najdemo zapise ali slikovne prikaze, ki na neki način opisujejo spolnost tistega časa in prostora.
Kulturno okolje je pogosto povezano s podedovano tradicijo, na katero se vežejo verske zakonitosti določenega področja. Civilizacijski procesi niso bistveni, saj je spolnost primitvnih narodov lahko bolj zapletena, kot je naša. V našem okolju je vezana na zakonitosti krščanske vere, ki spolnost tabuizira do te mere, da celo določa, kdo je prava oseba, kaj je pravo spolno dejanje in kdaj je primeren čas za spolnostin ter kje. Predvsem pa prepovedujejo kakršno koli »drugačnost« v spolnem vedenju. Podobne zakonitosti ima islamska in židovska vera, medtem ko so vzhodnjaške vere (budizem, hinduizem) do spolnosti bolj permisivne in ji dajejo pomemben pomen v vsakdanjem življenju.
Vse kulture v vseh časih pa menijo, da je prisila v spolno dejanje poseg v osebno integriteto in svobodo sočloveka, in jo ocenjujejo kot kriminalno dejanje. Držati nekoga za roke ima lahko ali pa ne pridih spolnosti, odvisno seveda od kulture, okolja in drugih vplivov. Razlikovati spolno od nespolnega ima v času zagona termina spolnega nadlegovanja velik pravni pomen.
Seksualna revolucija
Stroge dogme spolnega vedenja je omehčalo gibanje »otrok cvetja« iz druge polovice prejšnega stoletja, ki ima še danes v nekaterih krogih skrajno negativen prizvok. Prineslo pa je pojav detabuizacije spolnosti z možnostjo svobodnejšega izražanja, razreševanja problemov v spolnosti in ne nazadnje možnost »zdravega spolnega življenja« s spolno vzgojo, ozaveščenostjo in posledično lažjim odkrivanjem bolezni spolnih organov, spolno prenosljivih bolezni in v zadnjem času erektilne disfunkcije s posledičnimi motnjami na vseh področjih človekovega delovanja. V zadnjem času se srečujemo tudi s širšim pogledom na spolnost, saj se z njo srečujemo vsak dan prek masovnih medijev (televizija, časopisi, oglasni panoji, radio, glasba).
Spolna sla ali libido je želja po spolnosti. Večina ljudi usmerja svoj libido na osebo, s katero imajo ali bi želeli imeti spolni odnos.
Izgubo libida pogosteje zasledimo pri ženskah kot pri moških. Tudi moški motnjo erekcije pogosto opisujejo z normalno željo po spolnih odnosih. Le vsak petnajsti moški z motnjo erekcije opisuje izgubo libida. Izgubo libida in motnje erekcije ne smemo enačiti. Večina moških s pomanjkanjem libida lahko brez težav doseže normalno erekcijo, ob tem pa nimajo želje po spolnih odosih.
Vzroki za izgubo libida so lahko organski ali psihični. Organski vzroki so pogosto težje bolezni (sladkorna bolezen), slabokrvnost, povečano izločanje nekaterih ženskih in zmanjšano izločanje moških hormonov, uživanje nekaterih zdravil ali uživanje drog ali alkohola.
Med psihičnimi vzroki najdemo depresijo, stresne situacije in deloholizem, porušene partnerske odnose ali podzavestno homoseksualnost (pri heteroseksualnih osebah).
Katerega koli od opisanih vzrokov za izgubo libida lahko uspešno zdravimo, le prepoznati ga moramo, kar pa ni vedno lahko. Posebno kadar je vzrok psihičnega značaja. Dokazana pa je zelo pomembna povezanost med dobro fizično kondicijo in libidom. Vzdrževanje dobre fizične kondicije razvije višjo raven samozavesti in pozitivne samopodobe, kar vodi tudi k stabilemu libidu. Že od mladosti dalje je namreč večini moškim spolnost ključ do kvalitetnega življenja.
Motnje erekcije so vse pogostejše
Za kvalitetno spolnost pa je poleg libida potrebna tudi zadovoljiva erekcija. Kot pri motnjah libida lahko tudi pri njej nastopijo motnje, ki pa v zadnjem času naraščajo.
Po statističnih podatkih nastopajo približno pri 10 odstotkih moških med 18 in 70 letom, po 50 letu pa pri več kot 50 odstotkih. V Sloveniji se podatki pretežno skladajo s podatki tuje literature kljub temu, da natančnejših podatkov še nimamo. Tako bi bilo lahko v Sloveniji že približno 130.000 moških z motnjami erekcije.
Tudi pri tej motnji so lahko vzroki organski ali psihični. Organske vzroke najdemo v 80 odstotkih, psihične v 10, v 10 odstotkih pa vzroka ne poznamo.
Med boleznimi, ki lahko povzročijo motnje erekcije, so nevrološke bolezni, Parkinsonova bolezen, motnje delovanja ščitnice in drugih žlez z notranjim izločanjem (sladkorna bolezen), kronična obolenja sklepov, slabokrvnost in bolezni, povezane s krvožilnim sistemom. Tudi poškodbe medenice ali operativni posegi na prostati, mehurju, debelem ali zadnjem črevesju lahko povzročijo motnje erekcije.
Enako velja za uživanje nekaterih zdravil, predvsem pomirjeval, zdravil proti depresiji in proti visokemu krvnemu tlaku.
Ne nazadnje povprašamo pacienta po zlorabi alkohola, nikotina ali drog, upoštevamo telesno težo in starost, fizično kondicijo, nekatere športne dejavnosti (dolgotrajno kolesarjenje), način življenja in psihično počutje. Pomembi faktorji so spolne zlorabe v mladosti ali v kasnejšem življenjskem obdobju, stresne situacije, deloholičnost, depresivno razpoloženje ali slabi medosebni odnosi med partnerjema.
Preden pristopimo k pomoči takemu pacientu, moramo izločiti ali potrditi kakršen koli možen organski ali psihični vzrok motnje erekcije in ga napotiti k ustreznemu specialistu.
Zdravniki se pogosto odločimo za zdravila za zdravljenje motnje erekcije. Trenutno so na voljo tri zdravila, od katerih je eno vardenafil (levitra), ki jo izdeluje mednarodno farmacevtsko podjetje Bayer. Zdravilo je primerno za vse, z izjemo tistih moških, ki jemljejo zdravila za širjenje srčnih žil ali nekatere zdravila za srčnožilne bolezni in prostato. Poudariti je treba, da je levitra varno zdravilo, ki deluje na erekcijo ob ustrezni spolni stimulaciji. Če se pojavijo stranski učinki, so blagi in minejo sami brez sledi. To sta navadno rdečica in glavobol. Zdravilo levitra ima nekaj prednosti pred drugimi tovrstnimi zdravili. Na prvem mestu je hitro delovanje, saj nekateri moški dosežejo polno erekcijo že 10 minut po zaužitju levitre. Študije so pokazale, da deluje včasih tudi pri moških, pri katerih druga zdravila niso bila uspešna. Pomembna je tudi dolžina delovanja. Zdravilo deluje tudi do 10 ur po zaužitju. Hitro in dolgo delovanje je za pare zelo pomembno, saj omogoča spontanost v spolnem življenju. Levitra omogoča normalen spolni odnos pri kar 80 odstotkih uporabnikov.
Pri spolnih motnjah, ne glede nato ali gre za pomanjkanje libida ali za motnje erekcije, je pomemben odkrit pogovor s partnerjem. Tu še vedno velja zadrega, saj kar 66 odstotkov moških in 65 odstotkov žensk na ve, kako začeti pogovor, ko nastopi težava. Ker je spolnost pomembna, saj vpliva na vse dele našega življenja, je treba o tem čim prej spregovoriti. Poiskati pomoč pri svojem partnerju, osebnem zdravniku ali specializirani ambulanti za motnje erekcije, ki jih je v Sloveniji že kar nekaj. Ti bodo tudi svetovali, ali je potrebno pritegniti v zdravljenje tudi ustrezne druge specialiste.
Odlašanje in potiskanje težav vodi do slabšanja psihičnega stanja in tudi fizičnega počutja ter poruši normalno partnersko ali družinsko življenje, socialno in delovno aktivnost, predvsem pa pacientovo osebnostno delovanje z izgubo osebnostne integritete, samopodobe, lahko pa vodi celo do hujših psihičnih motenj.
Več o težavah z erekcijo si lahko preberete tudi na spletni strani www.erekcija.info.
Moje zdravje št. 16 / 27. junij 2006
