Ker je prekuženost z virusom varicella zoster od 90- do 95-odstotna, je teoretično tveganje, da se bomo v življenju srečali s pasavcem, veliko. O tem neprijetnem obolenju, ki prizadane od deset do trideset odstotkov populacije, njegova incidenca pa narašča s starostjo, smo se pogovarjali z doc. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.

Kaj je herpes zoster in kaj ga sproži?

Herpes zoster imenujemo tudi pasavec. Že ime samo pove, da gre za bolezensko stanje, ki se v obliki značilnih mehurčkov navadno pojavi na koži določenega predela telesa, torej v določenem »pasu«. Povzroča ga okužba z virusom varicella zoster. To je virus, s katerim je okužena večina prebivalstva, saj povzroča dobro poznano otroško bolezen norice. Po prebolelih noricah virus ostane v čutnih živčnih pletežih ob hrbtenjači in tam lahko miruje vse življenje. Pri približno petini ljudi, ki so s tem virusom okuženi, pa se lahko virus ponovno aktivira in potuje po »svojem« čutnem živcu v kožo, in to v tisti predel, ki ga oživčuje okužen živec. Če se tako prebujanje virusa pojavi na koži, se kaže v obliki pasavca. Izbruh pasavca navadno sproži sprememba v ravnovesju med človekom in virusom. Nekateri sprožilni dejavniki so dobro poznani, na primer sončenje, menstruacija, zvišana telesna temperatura oziroma različni infekti in stresna situacija. Mnogo sprožilnih dejavnikov pa še ne poznamo.

Kako ga prepoznamo in kako poteka akutna faza bolezni?

Pasavec je navadno zelo lahko prepoznavna in praviloma tudi samoozdravljiva bolezen, če ne pride do zapletov. Običajno bolnik začuti hudo pekočo ali skelečo bolečino na določenem »pasu« kože. Največkrat na prsnem predelu, lahko pa tudi na vratu, obrazu, trebuhu ali ledvenem predelu. V dveh do treh dneh se nato na tej boleči in skeleči koži pojavi rdečina, na kateri vzbrstijo mehurčki, napolnjeni z bistro tekočino, ki se lahko združijo v večje mehurje. Mehurčki počijo, ostanejo ranice, prekrije jih krasta, ki po 1 do 2 tednih odpade ter zapusti rahlo rdečino, ki sčasoma izzveni. Koža se nato popolnoma zaceli. Bolezen običajno traja od 10 do 15 dni.

Je ob izbruhu pasavca nujno obiskati specialista ali zdravljenje lahko zaupamo osebnemu zdavniku?

Doktrinarna stališča zdravljenja pasavca so v Sloveniji poznana že vrsto let. Osnovno priporočilo zdravljenja pasavca je, da s protivirusnimi zdravili zdravimo vse bolnike, starejše od 50 let, ne glede na starost pa tudi vse tiste, ki imajo zmerno ali hudo bolečino ob njegovem izbruhu. Dokazano je namreč, da s pravočasno uvedbo ustreznega protivirusnega zdravljenja lahko skrajšamo trajanje izpuščaja, čas izločanja virusa, torej, da je bolnik krajši čas kužen, in zmanjšamo tveganje za nastanek postherpetične nevralgije. S protivirusnimi zdravili obvezno zdravimo tudi vse bolnike z oslabljenim imunskim odzivom. Večinoma se zdravljenja pasavca lotijo izbrani osebni zdravniki sami, v primeru zapletov pa bolnika napotijo k ustreznemu specialistu.

Ali pri pasavcu lahko pride do zapletov in kako v tem primeru pomagate bolniku?

Pri pasavcu lahko pride do zapletov. Eden pogostih je bakterijska okužba ranic, kjer se prizadeto mesto lahko ognoji in je proces zdravljenja dolgotrajnejši ter lahko zapušča brazgotine.

Najnevarnejši zaplet je prizadetost osrednjega živčevja, kjer lahko pride do vnetja možganov in možganskih open ali vnetja korenin živcev, kar lahko povzroči trajne posledice. Še posebno nevaren je pasavec, ki izbruhne na predelu oči, saj se bolezen lahko razširi iz kože na oko in povzroči vnetje roženice, šarenice in celo izgubo vida. V redkih primerih lahko pride do razsoja pasavca po vsem telesu, čemur pravimo generalizirani zoster. Pogosteje se to pojavi pri osebah z oslabljenim imunskim odzivom, saj je tak razsoj pasavca lahko prvi kazalec, da se s tem bolnikom dogaja nekaj hujšega. V tem primeru bolezen lahko prizadane tudi notranje organe, predvsem pljuča in jetra.

Najpogostejši in najbolj nadležen zaplet pasavca pa je tako imenovana postherpetična nevralgija. To je bolečina, ki traja mesec ali več po izbruhu kožnih sprememb pasavca. Značilno zanjo je, da je zelo huda in se ne omili ob uporabi običajnih protibolečinskih zdravil in da bolnika spravlja na rob obupa. Postherpetična nevralgija močno okvari kvaliteto bolnikovega življenja. Pogosteje se pojavi pri starejših bolnikih, saj jo beležimo kar pri polovici bolnikov, starejših od 50 let, ki so preboleli pasavec.

Vse zaplete pasavca obvezno zdravimo z protivirusnimi zdravili, ki so priporočena za zdravljenje pasavca. Če gre za zaplet v osrednjem živčevju oziroma za razsejano obliko bolezni, sodi tak bolnik v bolnišnico. Ob prizadetosti očesne veje obraznega živca mora takega bolnika pregledati tudi okulist. Pogosto pa najtrši oreh predstavlja zdravljenje postherpetične nevralgije. Če običajna protibolečinska zdravila niso uspešna, uporabimo še lokalno mazilo proti bolečini. Dobro se je izkazalo tudi zdravljenje s tricikličnimi antidepresivi v nizkem odmerku, v določenih primerih pa moramo poseči celo po narkotičnih analgetikih. Če vse to ne zaleže, bolnika napotimo v protibolečinsko ambulanto.

Kaj je pri zdravljenju pomembno?

Zelo pomembno je, da zdravljenje pasavca začnemo čim prej, in to vsaj v prvih treh dneh po izbruhu mehurčkov po doktrinarnih stališčih, ki sem jih navedla. Za zdravljenje pasavca so v Sloveniji na voljo tri zdravila: najstarejše je aciklovir, njegova izpeljanka je valaciklovir, leta 2005 pa je bilo pri nas registrirano še tretje zdravilo, brivudin. Največ izkušenj imamo za zdaj s prvima dvema zdraviloma. Način odmerjanja in trajanje zdravljenja so odvisni od starosti in imunskega stanja bolnika ter od samega razvoja pasavca. Aciklovir je na voljo v obliki tablet, ki jih bolnik zaužije petkrat na dan. Na voljo je tudi raztopina aciklovira za vnos v žilo, kar uporabljamo pri zdravljenju zapletov pasavca, in mazilo za lokalno uporabo pri pasavcu na očeh. Valaciklovir je na voljo le v obliki tablet, ki jih bolnik zaužije trikrat na dan. V obliki tablet je tudi brivudin, vendar ga je potrebno zaužiti le enkrat na dan. Ob izbruhu pasavca lahko uporabimo tudi tako imenovano simptomatsko zdravljenje, ko hudo vnetje na koži blažimo z hladnimi obkladki s fiziološko raztopino, ki pa jih moramo zelo pogosto menjavati, saj v nasprotnem primeru lahko pride do dodatne okvare kože in bakterijske okužbe.

Brivudin je najnovejše pri nas registrirano zdravilo za zdravljenje pasavca. Za kakšno zdravilo gre in kaj so njegove prednosti?

Brivudin je nukleozidni analog, primeren za zgodnje zdravljenje pasavca odraslih oseb, ki nimajo imunske oslabelosti. Izkazalo se je namreč, da brivudin v kombinaciji z določenimi zdravili za zdravljenje rakavih obolenj lahko povzroči tudi življenje ogrožajoče zaplete. Še enkrat pa bi rada poudarila, da je primeren le za odrasle bolnike z neoslabljenim imunskim odzivom!

Z raziskavami so dokazali, da je v primerjavi z aciklovirom brivudin nekoliko učinkovitejši pri preprečevanju postherpetične nevralgije in skrajšanju trajanja kožnih sprememb. Njegova pomembna prednost je tudi, da se ga odmerja le enkrat dnevno.'

 

Moje zdravje št. 16 / 27. junij 2006