Koža namreč »ne pozabi«, kar pomeni, da se posledice neprimernega obnašanja pred soncem pogosto pokažejo šele čez leta. Da bi preventivno preprečili posledice, je nujna primerna zaščita že od otroštva dalje. Kakšni so vplivi sonca, kako sončenje vpliva na kožo otrok in mladostnikov, ki so najbolj ogroženi, ter kako se lahko pred njim zaščitijo, smo se pogovarjali z dr. Mirjam Rogl Butina z Dermatologije Bartenjev.   

Značilnosti otroške kože. Kaj je zanjo značilno? V čem se otroška koža razlikuje od kože odraslih?  

Koža dojenčkov in majhnih otrok je z eno besedo nežnejša od kože odraslih. Vrhnjica, zlasti njena rožena plast, je tanjša, žleze lojnice so od konca dojenja do pubertete praktično nedejavne, imunska odzivnost je drugačna kot pri odraslih, melanociti pa v odgovor na UV-draženje šele začenjajo s pospešenim izdelovanjem pigmenta.  

Zakaj je sonce koži škodljivo? Kakšne so posledice pretiranega izpostavljanja soncu in kako se le-te kažejo na koži? 

Del sončnega sevanja, UV-žarki, na različnih nivojih (membrane, procesi v celici, genski zapis v jedru) spremenijo oziroma poškodujejo celice kože. Te spremembe pa lahko pripeljejo do nepravilnosti v zgradbi in delovanju kože in tudi do različnih bolezenskih stanj. V grobem jih ločimo na zgodnje in pozne posledice. Med zgodnjimi omenimo predvsem sončne opekline, preobčutljivostne odzive in poslabšanja nekaterih možnih bolezni pod vplivom sonca. Med poznimi pa so najpomembnejši seveda kožni raki (melanomski in nemalenomski) ter pospešeno staranje kože.  

Vedno bolj se poudarja nuja po zaščiti kože pred soncem, škodljivimi vplivi sončnih žarkov – tudi tistih, ki se jih običajno ne zavedamo (med sprehodom, športom, pri opravilih itd.). Kako se lahko na najboljši način v prihajajočih poletnih dneh zaščitimo? 

Predvsem se zavedajmo dveh dejstev: ko je UV-indeks (katerega napoved imamo v dnevnem časopisju) 7 ali več, se med 11. in 16. uro zadržujmo v poslopjih ali v zares gosti senci. Če se gibanju na prostem ni mogoče izogniti, je potrebna zaščita z ustrezno obleko (dolgi rokavi in hlačnice), klobukom, očali, na še vedno izpostavljene dele pa nanesimo kremo z visokim zaščitnim faktorjem. Tudi v preostalih delih dneva se neposrednemu soncu izpostavljajmo le, kolikor je glede na aktivnost to pač nujno, vedno bodimo zaščiteni bodisi z obleko ali ustreznim zaščitnim lokalnim pripravkom. Kreme za sončenje niso namenjen temu, da bi bili čim več na soncu, ampak da se zaščitimo pred njim, kadar se mu ne moremo izogniti. 

Otroška koža je še posebno občutljiva na sonce. Po nekaterih podatkih naj bi kar 80 odstotkov življenjskega izpostavljanja UV-žarkom dosegli že do 18. leta. Epidemološke raziskave dokazujejo, da je pojavnost kožnega raka pri odraslih močno povezana s pogostnostjo sončnih opeklin v otroštvu. Zakaj je temu tako?

Glede na izsledke danes znanih raziskav drži, kar ste omenili. Kljub temu, da marsikaj še ni dokončno pojasnjeno, svetujem prilagoditi naše obnašanje, zlasti pa zaščito otrok, znanjem, ki jih imamo. Točnega odgovora, zakaj, vam torej ne morem dati, po zdravi pameti bi rekla, da gre v grobem po eni strani za dejavnike, ki sva jih omenili na začetku in zaradi katerih je poškodba celic večja in slabše obvladana, po drugi strani pa so otroci prav v času najbolj ogrožujočih ur zunaj bistveno več kot odrasli.  

Kaj storiti, da bi se otroci zaščitili že v mladosti? Na kakšen način lahko kot starši vplivamo na učinkovito zaščito otroka, da ne bi prišlo do škodljivih posledic UV-žarkov? 

Otroke (in v glavnem tudi mladostnike) moramo zaščititi kar odrasli. Splošna navodila so znana, svetujem o njih premisliti in jih vgraditi v naš vsakdan – delovni ali počitniški. Če pa me sprašujete, kako na njih vzgojno vplivati, menim, da je princip enak kot sicer – naš vzgled in doslednost.  

Kako je z zaščito najmlajših? Ali pri njih veljajo »še strožja pravila » za zaščito pred negativnimi vplivi sonca? 

Vsekakor. Otrok v prvem leta življenja ne sodi na sonce. Do dopolnjenega šestega meseca naj to velja kot absolutno, kasneje pa se temu skušajmo čim bolj približati. Kakšnih verodostojnih izgovorov tu ni, saj v teh mesecih še ne pobegnejo na dvorišče.

 Porjavela koža je dandanes še vedno mnogim lepotni ideal. Veliko ljudi se iz tega razloga – ne glede na to, ali se škodljivosti sončenja zaveda ali ne – izpostavlja soncu. Pogosto je pri nekaterih ljudeh prisotno celo prepričanje, da je izpostavljanje soncu do neke mere zdravo!? Kako jih prepričali v nasprotno?

Zdaj vas moram razočarati. Tudi sama mislim, da je izpostavljanje soncu do neke mere zdravo. Človek je vendarle še vse kaj drugega kot koža: sprehodi, delo na vrtu, šport… so zelo pomembni za človeka, od kosti do psihe. Pa tudi koža ni čisto povsem nemočna. Ključna beseda je seveda mera. Izobražujmo se, razmislimo in se pametno odločimo glede izpostavljanja in zaščite. Kar se tiče lepotnih idealov – gre za ideale, ne za dejstva, znanje, razum – ampak tudi voda pod tem mostom se spreminja.

Ozaveščanje ljudi o negativnih vplivih sončnih žarkov na kožo ljudi je izredno pomembno že od otroštva dalje. V Sloveniji že peto leto zapored poteka projekt Center za zaščito pred soncem, ki opozarja, da se je potrebno zaščititi že v mladosti. Na nekaterih šolah potekajo tudi projekti v zvezi s tem, kot na primer projekt Šola o sončenju.  

Kaj bi bilo po vašem mnenju še treba storiti, da bi se otroci, mladostniki in tudi starejši – v času, ko je porjavelost še vedno nekakšen lepotni ideal – primerno zaščitili? 

V zadnjih letih je bil v Sloveniji na tem področju res storjen velik korak naprej. Po moji presoji je splošna (teoretična) ozaveščenost že na zelo visoki ravni, jo je pa treba vsako leto znova spodbuditi in osvežiti, da jo čim več ljudi začne tudi upoštevati v svojem vsakdanu. Zato si želim, da bi te akcije postale in ostale stalnica.

Od drugih praktičnih ciljev pa je prvi, ki mi pride na misel: skušajmo doseči, da je ob vseh vrtcih in šolah del prostora na prostem, ki je v gosti senci. Otroke je namreč ob sončnih spomladanskih in poletnih dneh praktično nemogoče (in tudi nespametno) zadrževati v igralnicah in razredih. In če jih že učimo, da se morajo soncu umakniti, jim dajmo tudi možnost, da to storijo.

 

Moje zdravje št. 16 / 27. junij 2006

foto: www.sxc.hu, arhiv Dnevnik