Pozitivne lastnosti pripisujemo predvsem večkrat nasičenim maščobam, med katere štejemo omega-3 in omega-6 maščobne kisline, ki pa jih organizem ni sposoben sintetizirati. Toda te maščobe poskrbijo za optimalno delovanje organizma le v primeru, če je njihov vnos v ustreznem razmerju. V prehrani v razvitem svetu je razmerje med zaužitimi maščobnimi kislinami omega-6 in omega-3 večinoma enako, in sicer 30:1, kar se bistveno razlikuje od znanstvenih priporočil, po katerih naj bi bila vrednost 3:1 ali 2:1 (v korist kislin omega-3). Porušeno vnosno razmerje ni dobro zato, ker pomanjkanje ene skupine pomeni prevlado druge. Vsaka od skupine maščobnih kislin ima namreč v telesu natančno določeno nalogo, zato lahko neuravnotežen vnos negativno vpliva na naše zdravje in počutje.
Zadostno uživanje omega-3 maščobnih kislin pripomore k preprečevanju srčno-žilnih bolezni, znižuje raven serumskih trigliceridov in zmanjšuje zlepljanje krvnih ploščic, lajša težave pri revmatoidnem artritisu ter pomaga pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih, astmi itd. Pomanjkanje te vrste esencialnih maščobnih kislin pa lahko povzroči številne neželene učinke. Tudi omega-6 maščobne kisline so pomembne za normalno delovanje organizma, vendar pa je težava ta, da jih je v naši prehrani največkrat preveč v primerjavi z omega-3 maščobnimi kislinami.
Pomembno je dobro razmerje
Da bi uravnotežili vrednosti maščobnih kislin in v telesu ne bi nastajale neugodne interakcije, je torej treba dodatno uživati predvsem kisline skupine omega-3, med katerimi so biološko najpomembnejše EPA (eikozapentaenojske kisline) in DHA (dokozaheksanojske kisline). Slednjih je največ v ribjem olju (plavih, hladnomorskih rib) in rastlini perla (črna kopriva), ki velja za edini pravi rastlinski vir. Toda perla vsebuje alfa-linolinsko kislino ALA, ki jo mora naše telo najprej pretvoriti v EPA in DHA. Ker je ta pretvorba precej manjša od odmerka, kakršnega potrebujemo, moramo za enak učinek, kot ga ima ribje olje, zaužiti veliko več oziroma najmanj še enkrat toliko rastlinskih maščobnih kislin. Zmožnost pretvarjanja ALA v DHA in EPA zmanjšujeta tudi staranje in njihovo nepravilne uživanje. Sočasno uživanje omega-3 in omega-6 maščobnih kislin namreč povzroči neugodne medsebojne učinke, saj le-te tekmujejo za iste encimske sisteme, zato je medsebojni izkoristek slabši. Prav tako ni priporočljivo uživanje omega-9 maščobnih kislin, saj jih lahko zaužijemo dovolj že z rastlinskimi olji, na primer z oljčnim, ki je pravzaprav njihov najbogatejši naravni vir.
Moje zdravje št. 14 / 30. maj 2006
