Nekoliko več o sami naravi sladkorne bolezni sta nam povedala docent dr. Andrej Janež, dr. med., spec. int., s Klinike za endokrinologijo in diabetes Kliničnega centra v Ljubljani, ki nam je pojasnil razvoj bolezni, mogoče zaplete, ki jih prinaša, ter načine preprečevanja njenega nastanka, ter prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanske Pediatrične klinike, ki nam je razložil, kako je mogoče bolezen zdraviti danes in jo bo v bližnji prihodnosti, ter vidike obravnave sladkorne bolezni pri nas in v svetu. Poleg tega nam je na nekaj vprašanj odgovorila 27-letna študentka Iva iz Ljubljane, ki se s sladkorno boleznijo tipa 1 že leto dni spopada vsak dan znova.

 

Obolenja, ki jih povzroča sladkorna bolezen

Ko zbolimo za sladkorno boleznijo, zbolimo za progresivno kronično boleznijo, ki deluje dolgoročno in potihem prinaša visoko tveganje za številne akutne in kronične, mikro- in makrovaskularne zaplete. Kljub napredku medicine in sodobnejšim pristopom pri zdravljenju, ki omogočajo obolelemu lažje vodenje in obvladovanje bolezni, so ti zapleti danes še vedno precej pogosti. Nenadna in nepričakovana poslabšanja smrtno nevarnih akutnih zapletov so danes sicer precej manjša kot pred desetletji, zato pomenijo danes večje tveganje počasi nastajajoči kronični zapleti. Povišan krvni sladkor lahko sčasoma vodi v okvare žilnega sistema, ki na ravni manjših žilic povzročijo okvare na očeh, ledvicah in živčevju, okvare večjih žil pa prinesejo tveganje možganske ali srčne kapi. Okvare drobnih žil v mrežnici povzročajo diabetično retinopatijo, kar je danes vodilni vzrok slepote v svetu. Zaradi diabetične nefropatije, odpovedi ledvic, je veliko ljudi obsojenih na dializo in s tem na znižanje kakovosti življenja. Poleg tega lahko napredovanje ali slabo vodenje bolezni povzroči okvare na žilju nog, kar lahko v skrajnem primeru pripelje do diabetične gangrene, zaradi katere je odstotek netravmatskih amputacij izredno visok, je opozoril dr. Andrej Janež.

 

Sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2

Glede na vzrok nastanka bolezni ločimo dva tipa sladkorne bolezni. Neposreden razlog za nastanek sladkorne bolezni tipa 1 je avtoimunski napad lastnega obrambnega sistema na betacelice, ki v Langerhansovih otočkih trebušne slinavke proizvajajo inzulin.

Betacelice v obdobju nekaj mesecev do enega leta popolnoma propadejo, zato ni druge možnosti zdravljenja kot z inzulinom. Zakaj do bolezni pride, še ni povsem razjasnjeno, predvideva pa se, da se v 40 odstotkih pojavi zaradi vpliva dednosti, predvsem histokompatibilnostnega kompleksa (HLA), ki določa imunske značilnosti posameznega osebka. Za sladkorno boleznijo tipa 1, zboli le manjši delež, do 10 odstotkov vseh, ki obolijo za sladkorno boleznijo. Večinoma pa se bolezen pojavi v mlajši dobi, nekje do 30. leta.

V nasprotju s sladkorno boleznijo tipa 1, pa pri sladkorni bolezni tipa 2 oziroma diabetesu mellitusu trebušna slinavka še vedno izloča inzulin, vendar premalo ali je ta neučinkovit.

Sladkorna bolezen tipa 2 ima danes kar 90 odstotkov vseh sladkornih bolnikov, odstotek obolelih za tem tipom bolezni pa še vedno ekstremno narašča.

Če je še v bližnji preteklosti veljalo, da se ta oblika bolezni pojavlja predvsem pri ljudeh po 45. letu starosti, zaradi česar so jo poimenovali tudi »starostna oblika«, danes to ne velja več, saj za sladkorno boleznijo tipa 2 obolevajo tudi vse mlajši.

V večini primerov pri tem tipu ne gre le za problem motenega metabolizma glukoznega uravnavanja. Ti sladkorni bolniki imajo pogosto tudi zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe, močno jih ogrožajo srčno-žilna obolenja, je pojasnil dr. Andrej Janež.

 

Oblike zdravljenja

Medtem ko je pri sladkorni bolezni tipa 1 zdravljenje z inzulinom nujno že od samega pojava bolezni, lahko začetno fazo sladkorne bolezni tipa 2 uspešno uravnavamo s spremembo življenjskega sloga in šele ob napredovanju bolezni sežemo po zdravilih, v skrajni fazi poslabšanja tudi po inzulinu. »Ne glede na to, kako zdravimo bolnika – s tabletami, injekcijami inzulina ali kombinacijo obeh – ostajata dieta in primeren način življenja temelj zdravja,« je še povedal dr. Andrej Janež.

 

Zdravljenje z inzulinom

Sladkorno bolezen tipa 1, je razložil dr. Tadej Battelino, zdravimo od leta 1927 naprej, ko je bil odkrit inzulin. Sprva se je za zdravljenje uporabljalo prečiščen živalski inzulin, pri čemer se je najbolje izkazal svinjski, manj goveji. V 80. letih je tehnologija rekombinantne DNA prinesla diabetologiji velike spremembe. Pojavili so se rekombinantni človeški inzulini. Ti inzulini, pridelani z genetskim inženiringom se uporabljajo še danes.

Inzulin delimo glede na hitrost delovanja in trajanje na kratko delujočega, srednje in dolgo delujočega.

Pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1 se danes pogosto uporabljajo inzulinski analogi, zlasti pri mladih ljudeh. V največji meri predvsem kombinacijo dolgo delujočih analogov, ki delujejo enakomerno, in krakto delujočih analogov, za hitro delovanje ob obrokih hrane.
Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa se uvede insulin takrat, ko zdravljenje z dieto in zdravili ni več zadovoljivo.

 

Možnosti zdravljenja v prihodnosti

Dr. Battelino je povedal, da se trenutne raziskave o novih načinih spopadanja s sladkorno boleznijo usmerjajo v razvoj elektro-kemičnih merilnikov, ki vrednost krvnega sladkorja merijo ves čas. Takšni merilniki omogočajo bolnikom nepretrgano spremljanje vrednosti krvnega sladkorja, vgrajen alarmni mehanizem pa jih opozarja na večje odklone. Kot najprivlačnejša možnost v tej smeri razvoja se kaže kombinacija merilnika vrednosti krvnega sladkorja in inzulinske črpalke, ki glede na vrednost izmerjenega krvnega sladkorja samodejno vnaša inzulin. Zaenkrat taka črpalka še potrebuje sodelovanje in odločitev uporabnika (odmerek inzulina samo svetuje), a morda pa bodo čez nekaj let znanstveniki razvili povsem samodejno napravo.

Poleg tega se je pojavila tudi alternativa vbrizgavanju kratko delujočega inzulina – inhalacija. Eden od inhalacijskih inzulinov je že registriran, toda stroka ga kljub obetavnim podatkom kratkoročnih študij obravnava previdno. V zvezi s tem potekajo še številne raziskave, v katerih se inhalacijski inzulin vse bolj kaže kot ena izmed prihodnjih možnosti zdravljenja.

Seveda pa vsi upamo, da bodo nekoč znanstveniki odkrili zdravilo, ki bi sladkorno bolezen lahko preprečilo oziroma ozdravilo.

 

Alternativne oblike

Tradicionalno zeliščarstvo kot hipoglikemike, zniževalce ravni sladkorja v krvi, med drugimi navaja naslednje rastline: čebula, cikorija, kumare, artičoke, stročji fižol, žajbelj, koprive in borovnice. Trenutne raziskave delovanja zelišč na tem področju kažejo, da se jim utegne kmalu pridružiti še cimet kot blažilo za sladkorno bolezen.

 
Intervju - Iva, 27-letna študentka iz Ljubljane

 

Kakšni so bili prvi občutki, ko si se morala soočiti s sladkorno boleznijo in kako jo sprejemaš danes?

Najprej je bil šok – kako je to mogoče, kaj to pomeni, zakaj ravno jaz? Nekaj dni je trajalo, preden sem se začela počasi zavedati novih okoliščin. Pri tem so mi v veliki meri pomagali bližnji: bratranec (ki je za dsladkorno boleznijo zbolel leto dni pred menoj), družina, prijatelji pa tudi zdravniki in sestre v bolnišnici, na katere sem se obračala z vprašanji.

Po enem letu je sladkorna bolezen del mene, s tem sem sprijaznjena, živim povsem normalno in me v ničemer ne ovira.

 

Kako se nekomu, ki ima sladkorno bolezen, spremeni življenje, njegov vsakdan?

Sladkorna bolezen je resna bolezen, v skrajnem primeru celo smrtna. Toda če ravnaš odgovorno in prilagodiš življenje bolezni, lahko živiš popolnoma normalno in brez zapletov.

Življenje se seveda do neke mere spremeni, vendar same spremembe načina življenja pri sebi nisem jemala kot nekaj dramatičnega. Postati moraš bolj odgovoren do sebe in svojega telesa, ravnati začneš bolj premišljeno, stvari niso več tako spontane in brezskrbne, kot so bile včasih. Morda bo to zvenelo čudno, a odkar sem zbolela, živim mnogo bolj zdravo kot prej. Gibanje je za sladkornega bolnika zelo pomembno, vsak dan telovadim vsaj pol ure, veliko hodim pa tudi kolesarim, kadar je lepo vreme…

Če si sladkorni bolnik, je pomembno, da si psihično uravnovešen, umirjen, saj stres prav tako negativno vpliva na raven krvnega sladkorja. Pri tem lahko zelo pomaga avtogeni trening.

 

Predpisi diete za sladkorne bolnike so strogi. Kakšna je torej tvoja prehrana oziroma prehranjevalni režim?

V začetku sem se strogo držala diete, ki so mi jo predpisali v bolnišnici. Še zdaj se je držim, vendar nanjo ne gledam več kot na nekaj, kar mi je bilo vsiljeno, saj je to postal moj način prehranjevanja. Zdaj je moj jedilnik sestavljen iz veliko sveže zelenjave, tudi sadja, čim manj ogljikovih hidratov in maščob. Ugotovila sem, da je bel kruh moj najhujši sovražnik, saj mi poviša raven sladkorja v krvi veliko bolj kot denimo kaka sladica. Sladkorja seveda ne uživam, izogibam pa se tudi umetnim sladilom.

Zdaj lahko rečem, da mi takšen način prehranjevanja ustreza. Tudi če bi imela možnost, da bi se prehranjevala tako kot prej, tega zdaj ne bi več naredila.

 

Poleg diete je pri sladkorni bolezni tipa 1 nujna terapija z inzulinom. Kako poteka ta terapija pri tebi, kakšne inzuline uporabljaš, katere pripomočke?

Uporabljam hitro in dolgo delujoči inzulin – hitro delujoči trikrat na dan pred obrokom in dolgo delujoči inzulin enkrat na dan, pred spanjem. Merilnik sladkorja je prav tako pomemben pripomoček, ker si lahko z njim kadar koli izmerim sladkor. To še posebno koristi na začetku, ko se šele navajaš, sčasoma pa si pridobiš občutek za to in tako pogosto merjenje ni več potrebno. Kljub temu pa je za vse sladkorne bolnike tipa 1 (ki se zdravijo z inzulinom) merilnik sladkorja obvezni del »opreme«.


 

Intervju - Dr. Tadej Battelino

 


Kako bolezen odkrijemo?

Odkrijemo jo tako, da pridejo otroci, mladostnice, mladostniki in mladi odrasli ljudje, ki nekaj dni ali tednov opažajo povečano žejo, slabše počutje in druge znake, s povišanim sladkorjem oz. v najhujših primerih, s t.i. katocidozo. Nato začnemo zdravljenje s tekočinami in z inzulinom.

 

Kako se otroci, mladostniki, najstniki spopadajo s sladkorno boleznijo, zlasti najstniki, ki so v tem obdobju zelo občutljivi?

Tako kot z vsako težavo. Se pravi, da jo deloma zavračajo, deloma sprejemajo. Gotovo je adolescenca dodatno problematična pri vsakem kroničnem bolniku. To velja še posebno za bolezni, kot je diabetes, pri kateri se je pogosto potrebno držati reda.
Mladostniki pogosto zavračajo in opuščajo nadzor nad boleznijo. V glavnem jim takrat pomagamo s pogovorom, nasvetom, pogostejšimi kontrolami, jih opominjamo ter jim ponudimo dodatne možnosti, denimo zdravljenje z inzulinsko črpalko, ki je za najstnika lahko privlačnejša.

 

Je v današnji družbi sladkorni bolnik na neki način stigmatiziran?

Kar zadeva sam izraz, danes ne govorimo več o sladkornih bolnikih, ampak o ljudeh s sladkorno boleznijo, kar je zelo pomembo. Eden od ciljev “St.Vintcenske deklaracije” je, da naj se ljudi s sladkorno boleznijo ne bi obravnavalo kot bolnike, ampak kot zdrave ljudi, ki imajo krvni sladkor urejen na drugačen način. Vedno znova pa ugotavljamo, da ti cilji v nobeni državi na svetu niso povsem uresničeni, čeprav vemo, da imajo ljudje z dobro vodenim diabetesom presenetljivo malo težav. Lahko tudi rečemo, da otroci, mladostnice in mladostniki s sladkorno boleznijo v naših šolah delujejo popolnoma normalno, večinoma brez kakih posebnih obravnav (dodatnih prednosti in posebnosti).

 

V svetu incidenca obolelih za sladkorno boleznijo tipa II. strmo narašča. Bi že lahko govorili o epidemiji?

Lahko. Najbolj ogrožene države so predvsem Amerika, Nemčija in Anglija, torej območja z rasno mešano populacijo, saj vemo, da so Azijci, Afričani in prebivalci Latinske Amerike bolj nagnjeni k obolevanju za sladkorno boleznijo tipa 2. Žal pa bolezen narašča tudi v drugih državah Evrope in predvsem v državah v razvoju.

Ali se bomo tudi v Sloveniji srečali s tem problemom, je odvisno predvsem od tega, kako bomo uspešni pri preprečevanju ekstremne debelosti. Za zdaj je pri mlajših nimamo bistveno več, to, ali nam bo uspelo ohraniti takšno stanje, pa je izziv.

 

Kako se v Sloveniji pripravljamo na ta problem?

V Sloveniji je zdaj več programov, ki za otroško in adolescentno obdobje posredujejo nasvete o gibanju in zdravi prehrani. Prvo presečno študijo o debelosti smo objavili decembra lani in v njej smo postavili izhodišča.

Če bi naši državi uspelo, da se nam otroci in mladostniki ne bi dodatno redili, bi bil to zagotovo eden največjih uspehov javnega zdravstva otrok in mladostnikov.

 

Moje zdravje št. 14 / 30. maj 2006