Preprečevanje krvavitev iz prebavil je izredno pomembno, saj lahko s spremembo življenjskih navad vplivamo na bolezen in v izrednih primerih celo na smrt (primerjava naših podatkov s svetovnimi kaže, da je smrtnost pri nas le 2- do 3-odstotna na leto, v svetu pa 7- do 14-odstotna). Za tako nizko smrtnost se lahko zahvalimo dobri organiziranosti, ki jo je pred leti vpeljal naš sogovornik s sodelavci: 24 ur na dan in 365 dni v letu je bolnikom na voljo dežurni zdravnik endoskopist, ki je skupaj z dežurno sestro v stalni pripravljenosti od 8. ure zjutraj do 8. ure naslednjega dne. Od 8. do 15. ure na kliničnem oddelku za gastroenterologijo dela sedem endoskopskih ambulant s sedmimi zdravniki, z asistenco endoskopskih sester. Ob 14. uri se dežurnemu pridruži specialist endoskopist z endoskopsko sestro in oba pomagata pri delu do 22. ure. Delo je organizirano tako, da so vse diagnostične endoskopije za druge bolnike, ki ležijo v Kliničnem centru, opravljene v popoldanskem času istega dne, s čimer skrajšujejo ležalno dobo v Kliničnem centru. V stalni pripravljenosti je tudi dežurni zdravnik endoskopist, ki ga pokličejo na druge klinike ali na intenzivne oddelke, če pride do krvavitve pri njihovih bolnikih, ki niso sposobni za prevoz.

Izjemna metoda ─ endoskopija

Takole nam je pripovedoval prim. dr. Borut Kocijančič: »Interventne endoskopske metode se v Sloveniji uporabljajo že več kot 30 let in to vse bolj pogosto. Več kot 95 odstotkov vseh akutnih krvavitev ustavimo endoskopsko. Opravimo skoraj 15.000 različnih endoskopij na leto. Prav tej metodi se moramo zahvaliti, da teh bolnikov praktično ni treba več operirati, razen v redkih primerih, ko zaradi različnih vzrokov krvavitve ne moremo ustaviti z endoskopom. Endoskopska preiskava ni samo diagnostična, ampak tudi terapevtska, saj skozi operativni kanal endoskopa lahko aktivno posredujemo pri krvavitvi. Injiciramo sredstva za zoženje žil v predelu krvavitve, dodamo sklerozantno sredstvo v samo krvaveče mesto in krvavitev se ustavi. Interventnih postopkov je več, njihova uspešna izvedba pa bistveno vpliva na zmanjšanje zapletov in porabo krvi. Endoskopija omogoča tudi nadzor nad bolnikovim stanjem, saj lahko kadar koli preverimo, ali je krvavitev v celoti ustavljena, ali v rani, ki je bila vzrok krvavitve, ni značilnih mest, ki bi omogočala ponovno krvavitev. Pri 70 odstotkih bolnikov se krvavitev lahko ustavi sama. Če smo ugotovili, da gre za ustavljeno krvavitev, pri pogoju, da je bolnik hemodinamsko urejen (da vrednosti hemoglobina niso znižane za več kot 30 odstotkov), lahko z navodili o nadaljnjem zdravljenju bolnika zdravimo ambulantno in ga ne sprejmemo v bolnišnico. S tem zmanjšamo število sprejetih bolnikov za 400 do 500 na leto, kar pomeni pomembno vsoto privarčevanega denarja,« pojasnjuje prim. dr. Borut Kocijančič.

Možnost preživetja bolnikov s krvavitvijo

se povečuje z odlično organiziranostjo službe, usposobljenostjo zdravnikov in sester, kakovostnimi endoskopi ter tudi z dostopnostjo do zdravil, ki uspešno preprečujejo samo krvavitev. Podobno dobro imajo organizirano službo tudi druge bolnišnice z gastroenterološkimi oddelki v Sloveniji. Pojav ulkusa in krvavitve pospešujejo preveliko izločanje želodčne kisline, navzočnost bakterije Helicobacter pylori ter uživanje nesteroidnih antirevmatskih zdravil in aspirina, pojavita pa se lahko tudi po opravljenih operacijah. Izborna terapija ulkusne bolezni so inhibitorji protonske črpalke, ki zavirajo izločanje želodčne kisline, navzočnost bakterije zdravimo z antibiotiki, smiselno pa omejimo uporabo zdravil, ki poškodujejo sluznico neposredno ob stiku. Ta zdravila so nevarna predvsem zato, ker na nastale ulkuse telo pogosto ne opozori z bolečino, ampak šele s krvavitvijo.

Kaj lahko storimo sami

Po nasvetu prim. dr. Boruta Kocijančiča zjutraj vstanimo pol ure prej kot navadno, si pripravimo zajtrk in ga v miru pojejmo. Potem opravimo veliko potrebo in se odpravimo v službo, delo pa naj bo čim bolj umirjeno, brez razburjanja. Obilno večerjo, ki je bila prej za marsikoga edini obrok, razdelimo na več majhnih obrokov na dan, zadnjega pojemo vsaj dve uri pred spanjem. Odpovejmo se mastni, začinjeni in ocvrti hrani, alkoholu, kajenju, omejimo uživanje kave ter je nikar ne pijmo na prazen želodec in ne pozabimo na gibanje na svežem zraku. Več na strani www.ezdravje.com.

 

Moje zdravje št. 13 / 16. maj 2006