GERB je posledica zatekanja želodčne vsebine nazaj v požiralnik. V normalnih količinah je ta pojav običajen in ga poznamo vsi. »To lahko vidimo že pri dojenčkih, ko pravimo, da morajo podreti kupček,« je povedala Nataša Smrekar. Spodnja zapiralka požiralnika namreč ni popolnoma neprepustna, zato se nekaj želodčne vsebine lahko vrne v požiralnik. Težava nastane, če je tega, predvsem želodčne kisline, ki pomaga pri prebavi, preveč. »Zapiralka požiralnika lahko popusti, kar pomeni, da je sluznica požiralnika preveč izpostavljena kislini. Tako lahko nastanejo na požiralniku poškodbe,« je razložila zdravnica.

Nataša Smrekar, dr. med.

Simptom GERB ni le zgaga

Najpogostejša posledica vračanja želodčne kisline v požiralnik je zgaga, pekoč občutek v žlički, ki se širi za prsnico in v vrat. Pridruži se mu lahko neprijeten grenak ali kisel okus v ustih. Težave se najpogosteje pojavijo po jedi ali sklanjanju. To pa niso edini simptomi GERB. Nekateri bolniki težav z zgago sploh nimajo, ampak so napihnjeni in pri požiranju trpijo bolečine. »Simptomi se lahko kažejo celo zunaj požiralnika. Gre za nesrčno bolečino za prsnico; takšne bolnike običajno najprej obravnavajo kot srčne bolnike. GERB se lahko pojavi tudi v kombinaciji z astmo, ali pa se kaže v obliki kroničnega kašlja, hripavosti in sprememb na zobeh,« je raznovrstne simptome naštevala zdravnica.

Kronični GERB lahko povzroči spremembe na požiralniku, natančneje, na njegovi sluznici. To se imenuje Barrettov požiralnik in je idealna podlaga za razvoj žleznega raka požiralnika. »Ta vrsta raka v Evropi zelo narašča, in čeprav stanje pri nas še ni skrb zbujajoče, moramo biti pozorni predvsem na kronične bolnike,« je še opozorila Nataša Smrekar.

Refluks oziroma vračanje kisline v požiralnik lahko sproži način življenja. Škodujejo predvsem čokolada, mastna hrana, orehi, lešniki in nekatere začimbe. Pa tudi razvade, kot so kava, cigarete in alkohol, vplivajo negativno. Poleg tega imajo večje težave ljudje s preveliko telesno težo, težave z GERB pa povzročajo tudi nekatera zdravila.

Večina se zdravi sama

Večina tistih, ki imajo težave z zgago, se zdravi sama. V prosti prodaji so zdravila antacidi in H2 receptorji. »Če težave po 14 dneh ne popustijo, je treba k zdravniku. Tako le okoli 5 odstotkov ljudi s težavami obišče zdravnika,« je pojasnila zdravnica. Splošni zdravnik nato ugotavlja, kako hude so težave. Najprej poskusi s svetovanjem, naj bolnik spremeni način življenja. »Pomaga tudi, če se človek po jedi ne uleže, ampak počaka nekaj ur, spati je treba z višjim vzglavnikom in se izogibati tesnim oblačilom. »Pa tudi hitremu uživanje hrane se je treba izogniti,« je še dodala Smrekarjeva.

Bolnik nato običajno dobi zdravila na recept, imenovana inhibitorji protonske črpalke (esomeprazol, omeprazol, pantoprazol, lansoprazol). Jemlje jih dva tedna, nato pa spet obišče zdravnika. Če se zdravilo obnese, mu zdravnik zmanjša količino zdravil, po nekaj mesecih pa jih lahko celo popolnoma opusti (step down terapija). Ob občasnih težavah lahko bolnik sam vzame standardno količino zdravil (on demand terapija). Kroničnim bolnikom in drugim z resnimi težavami zdravila iz skupine zaviralcev H2histaminskih receptorjiev H2 namreč ne zadostujejo več.

Dve vrsti preiskav

Če zdravila ne pomagajo, je treba opraviti preiskavo. Najpogostejša je gastroskopija, ki pokaže makrospremembe na požiralniku. Če teh ni, je učinkovitejša 24-urna pHmetrija, ki pokaže, do kam se vrača kislina. Ti bolniki običajno potrebujejo daljše zdravljenje z višjimi odmerki inhibitorjev protonske črpalke. Izjemoma je na voljo tudi operativni poseg.

 

Moje zdravje št. 13 / 16. maj 2006