Da bi razumeli bolezen, moramo poznati delovanje ledvic, poudarja prof. dr. Staša Kaplan Pavlovčič. So eden izmed življenjsko pomembnih organov in če nehajo delovati, človek umre, ker se telo zastrupi z odpadnimi snovmi, nastalimi pri presnovi. Osnovno vlogo pri ledvicah ima nefron (ena ledvica jih ima od 800.000 do 1,200.000), zgrajen iz ledvičnega telesca (glomerula) in kanalčka (tubula). Osnovna naloga ledvic je, da čistijo kri, kar pomeni, da iz telesa odstranjujejo škodljive produkte, ki so nastali pri presnovi beljakovin. Obenem uravnavajo količino vode v organizmu, elektrolitov ─ kalija, natrija idr. Njihova vloga je tudi hormonska; izločajo hormon eritroproetin, ki pospešuje nastajanje rdečih krvničk, renin, ki uravnava krvni tlak, in aktivno obliko vitamina D, ki je pomemben za kosti.
Dejavniki tveganja
Na kronično ledvično bolezen vplivajo različni dejavniki tveganja. Na nekatere ne moremo vplivati (starost nad 60 let, spol ─ moški imajo pogosteje kronično ledvično bolezen), na druge pa lahko pomembno vplivamo z načinom življenja ali zdravljenjem (kajenje, čezmerna telesna teža, zvišane maščobe v krvi ─ hiperlipidemija ─, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak). Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na njeno hitrejše napredovanje, je povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija). Večina dejavnikov tveganja je enaka kot pri srčno-žilnih obolenjih, in ni naključje, da ima veliko bolnikov težave tako z ledvicami kot s srcem, saj sistema delujeta vzajemno.
Kaj opozarja na bolezen ledvic?
Sama bolezen ni radodarna z znaki, po katerih bi jo z lahkoto prepoznali. Ledvice pogosto ne bolijo, pokaže se le nekaj telesnih sprememb. Otekanje okoli oči in nog, ki traja tudi v popoldanski čas, temen, rjavkast seč (barva kokte), pri normalnem pitju tekočine nenadno izločanje urina ponoči, premalo izločanja urina glede na popito tekočino so znaki, ki lahko kažejo na ledvično bolezen. Druge težave so pekoč občutek in bolečina med odvajanjem seča, ledvena bolečina, ki ni povezana s telesno aktivnostjo ali položajem telesa, utrujenost, zmanjšana sposobnost koncentracije, slabši spomin, suha in srbeča koža, zmanjšan tek, slabost in bruhanje.
Laboratorijski testi krvi in urina pokažejo več. Z njimi ugotavljamo v seču navzočnost beljakovin (proteinurija), rdečih krvnih telesc (hematurija), v krvi pa določimo koncentracijo kreatinina (snov, ki nastane pri presnovi mišic), na podlagi katerega ocenimo glomerulno filtracijo. Ta nam pove, koliko neke snovi lahko ledvice očistijo na dan. To je pomembno za hitro in enostavno oceno ledvičnega delovanja in opredelitev stopnje kronične ledvične bolezni, na podlagi katerih načrtujemo ustrezno zdravljenje.
Glomerulna filtracija (GF) določi stopnjo kronične ledvične bolezni
Kronična ledvična bolezen je že dolgo znana, vendar so zanjo uporabljali več kot 20 različnih izrazov, šele leta 2002 pa so definicijo na pobudo Ameriške zveze za ledvične bolezni poenotili in določili pet stopenj bolezni glede na glomerulno filtracijo. Prva stopnja pomeni še dobro ohranjeno delovanje ledvic, peta stopnja, ko je GF manjša od 15 ml na minuto, pa pomeni že tako oslabljeno ledvično delovanje, da je potrebno zdravljenje z umetno ledvico.
Učinkovito je zgodnje zdravljenje
Le zgodnje ugotavljanje bolezni in zdravljenje tistih bolezni, ki vplivajo na njen nastanek, prepreči, da bi se bolezen razvila v napredovalo stopnjo. Kronično ledvično bolezen vse pogosteje ugotovimo pri ljudeh, starejših od 60 let, najpogostejše bolezni, ki jo povzročajo, so v zadnjem desetletju sladkorna bolezen, povišan krvni tlak v povezavi s sklerozo ledvic (nefrosklerozo), nekatera imunološka obolenja (glomerulonefritis) in prirojena cistična bolezen ledvic.
Zdravljenje bolezni omogočajo zdravila, ki zavirajo angiotenzinski sistem tako, da s kompleksnimi mehanizmi znižujejo previsok tlak v ledvičnih telescih, ki povzroča njihov propad.
Boljša hruška kot čips
Na številne dejavnike tveganja lahko vplivamo sami, in sicer tako, da živimo čim bolj zdravo. Na prvem mestu je izogibanje vsej tisti hrani, ki ne zraste v naravi, pravi sogovornica in nadaljuje, da je slaščice, bombone, čips bolje zamenjati z jabolkom ali hruško. Enako meni o gaziranih pijačah in ocvrtih jedeh. Poudarja, da so pomembni naravna, uravnotežena prehrana, več manjših obrokov na dan, izogibanje nasičenim maščobam, dnevno gibanje na svežem zraku, pravilen vnos tekočin in opustitev kajenja ter alkohola.
Moje zdravje št. 12 / 25. april 2006
