Želodec je vrečasto razširjeni del prebavne cevi. Njegova naloga je shranjevanje obrokov hrane, ki se s pomočjo želodčne kisline in encima pepsina v njem delno prebavi. Za normalno delovanje je bistveno ravnotežje med obrambnimi in agresivnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika. Občutljivo ravnotežje v želodcu pogosto porušimo sami z zunanjimi agresivnimi dejavniki: neprimerno prehrano, duševnim stresom, kajenjem, uživanjem alkohola, uživanjem nekaterih zdravil proti vnetju in bolečinam, okužbo z bakterijo Helicobacter pylori …
Kaj lahko naredimo sami?
Težave z želodcem lahko odpravimo ali ublažimo že z nekaterimi spremembami načina življenja.
- Uredimo si prehranske navade tako, da vsak dan zaužijemo pet ne preveč obilnih obrokov, zadnjega vsaj tri ure pred spanjem.
- Izogibajmo se pijačam in živilom, ki spodbujajo izločanje želodčne kisline ─ kavi, alkoholnim in gaziranim brezalkoholnim pijačam, mastnim in začinjenim jedem, orehom, lešnikom, čokoladi…
- Opustimo kajenje.
- Skrbimo za redno telesno aktivnost in vzdržujmo normalno telesno težo.
- Izogibajmo se stresnim okoliščinam.
- Spimo z dvignjenim zglavjem.
Po nasvet za zdravljenje želodčnih težav k farmacevtu v lekarno
Kot smo že rekli, se ljudje z želodčnimi težavami pogosto najprej odpravijo po nasvet v lekarno, zato je farmacevtovo svetovanje pri odpravljanju teh težav kar precej pogosto. Farmacevt se po pogovoru s človekom odloči za izdajo zdravila, primernega za samozdravljenje želodčnih težav, ali za napotitev k zdravniku, če prepozna, da gre za resnejše znake.
Pomembno je, da farmacevtu v lekarni poveste, kdo je bolnik in koliko je star, kako dolgo že trajajo težave, da opišete želodčne težave in navedete tudi druge navzoče znake. Spremljajoči drugi znaki, ki se bolniku morda ne zdijo pomembni v povezavi z želodčnimi težavami, pogosto kažejo, da so težave resne. Farmacevtu morate povedati tudi, ali ima bolnik katero od kroničnih obolenj ali če uživa kaka zdravila; nekatera zdravila namreč lahko povzročajo želodčne težave (nekatera zdravila proti vnetju in bolečinam) ali pa pri njihovem jemanju lahko nastane neželeno medsebojno delovanje z zdravili za želodčne težave. Zato mora farmacevt to vedeti, da se pravilno odloči. Pomembno je tudi, da v lekarni bolnik pove, ali je že užival zdravila za lajšanje želodčnih težav in kako uspešna so bila.
Farmacevt se na podlagi dobljenih podatkov lahko odloči za izdajo zdravil, ki se dobijo v lekarni brez recepta. To so zdravila, ki uničujejo že izločeno želodčno kislino (antacidi), in tista, ki zmanjšajo izločanje kisline (zaviralci receptorjev H2). Zdravljenje te vrste imenujemo samozdravljenje in je primerno za ljudi, starejše od 12 let. Toda trajati sme le dva tedna. V tem času morajo želodčne težave popolnoma izginiti, sicer mora bolnik obiskati zdravnika. Bolnike, ki imajo težave že dlje časa, ki s samozdravljenjem niso mogli odpraviti želodčnih težav, ali če prepozna resnejše znake, bo farmacevt napotil k osebnemu zdravniku.
Kdaj pri želodčnih težavah na obisk k zdravniku?
Bolnik mora obiskati zdravnika po neuspešnem samozdravljenju želodčnih težav ali ob prepoznanih resnejših spremljajočih znakih. Alarmni znaki, ki zahtevajo takojšen obisk pri zdravniku, so hujšanje, težje požiranje, zatikanje hrane, bruhanje krvave ali temne vsebine, odvajanje črnega blata, oslabelost, dolgotrajne stalne bolečine, širjenje bolečine iz trebuha v prsni koš, kakršna koli sprememba težav brez jasnega vzroka. Zelo pomembno je, da s preiskavami izključimo nevarno bolezen (rak), saj je treba to zdraviti popolnoma drugače. Dobro je, da pri nastanku želodčnih težav obiščete zdravnika tudi, če imate kako kronično bolezen (na primer sladkorno bolezen, srčno-žilna obolenja), če ste noseči ali če dojite.
Zdravnik se bo po pogovoru in pregledu bolnika odločil, ali bo nadaljeval že začeto samozdravljenje, ga poslal na dodatne preiskave ali pa bo uvedel zdravljenje z zdravili, ki se izdajajo na recept.
Zdravljenje želodčnih težav je usmerjeno v odpravljanje težav in vzrokov za njihov nastanek. Zdravljenje z zdravili je uspešno le, če bolnik dosledno upošteva predpisano odmerjanje in čas zdravljenja želodčnih težav. Pomembna je tudi sprememba načina življenja (ustrezna prehrana, izogibanje agresivnim dejavnikom, dvignjeno zglavje, nošenje ohlapnih oblačil…).
Moje zdravje št. 12 / 25. april 2006