Kolikšen delež ljudi prizadene celiakija?
Po podatkih svetovne strokovne literature ima v razvitem svetu celiakijo okoli odstotek ljudi. Značilne znake bolezni ima le manjši delež bolnikov, velika večina pa ima neznačilne znake, zaradi česar je pri teh bolnikih čas do postavitve pravilne diagnoze lahko razmeroma dolg. Natančnih podatkov za vso Slovenijo ni. Raziskava, opravljena na pediatrični populaciji severovzhodne Slovenije, pa je pokazala, da z značilno obliko bolezni zboli vsak 550. otrok. Vendar celiakija ni samo bolezen otrok in v večji meri prizadene odraslo populacijo.
Asist. mag. Jernej Dolinšek, dr. med. |
Ali je preobčutljivost za gluten prisotna v vseh civilizacijah ali je bolj značilna za razvite države?
Celiakija – genetska intoleranca za gluten – je poznana predvsem v razvitih civilizacijah, vendar so znani opisi bolezni tudi v deželah v razvoju in nerazvitih deželah. Pomembno vlogo ima pri tem dostopnost do sodobnih diagnostičnih metod. Prav tako se populacije med sabo razlikujejo tudi glede količine zaužitega glutena oziroma pšenice in njej sorodnih žitaric.
Kakšni so vzroki za nastanek bolezni?
Vzrok za nastanek bolezni je uživanje proteinske komponente pšenice – glutena oziroma glutenu sorodnih komponent drugih žitaric pri genetsko predisponiranih osebah. Najpomembnejšo vlogo igrajo genetski dejavniki, vendar razvoj bolezni ni mogoč brez zunanjega dejavnika – vnosa glutena.
Ali je določen del populacije bolj ogrožen?
Še do nedavnega smo imeli celiakijo za bolezen otroške dobe, vendar je danes jasno, da se lahko bolezen pojavi v katerikoli starosti. Bolezen se pogosteje pojavlja pri nekaterih skupinah, denimo bolnikih z Downovim sindromom, sladkorno boleznijo, avtoimunimi boleznimi ščitnice, osebah z nizko rastjo in še nekaterih drugih. Zelo pomembno skupino predstavljajo ožji družinski člani bolnikov s celiakijo zaradi genetske predispozicije, ki igra pomembno vlogo v razvoju bolezni.
Kaj je celiakija? Celiakija je bolezen ozkega črevesa. Z vnosom proteina glutena, prisotnega v pšenici, rži, ječmenu in ovsu, resice v sluznici ozkega črevesa, ki skrbijo za absorbcijo hranilnih snovi v telo, prično atrofirati – usihati. Zaradi zmanjšanega delovanja sluznice prihaja do prebavnih motenj, pomanjkanja vitaminov in drugih hranilnih snovi ter posledično padca odpornosti. Edina oblika zdravljenja je stroga brezglutenska dieta – prepoved uživanja vseh izdelkov iz zgoraj navedenih žitaric, vključno z izdelki, v katerih te žitarice ne predstavljajo osnovne sestavine. |
V kateri starostni skupini se najpogosteje odkrije celiakija?
Celiakijo v Sloveniji še vedno najpogosteje odkrijemo v otroštvu, vendar v zadnjih letih narašča število bolnikov, ki jim bolezen odkrijejo v odrasli dobi. V tem smo primerljivi z drugimi evropskimi državami, ki ta fenomen opazujejo že nekaj časa.
Katera prehrana bolnike s celiakijo najbolj ogroža?
Bolnike s celiakijo najbolj ogroža prehrana, ki vsebuje pšenico, rž ali ječmen. Glede ovsa so mnenja različna, vse pa kaže, da za večino bolnikov ni škodljiv. Prehrambne izdelke, ki vsebujejo velike količine žit, je lahko prepoznati, večji problem so živila, ki sama po sebi sicer ne vsebujejo glutena, jim je pa ta dodan v procesu priprave. Zaradi tega morajo biti bolniki zelo pozorni pri prebiranju deklaracij in naj se raje izognejo živilom, za katera niso prepričani o vsebnosti glutena.
Spremembe sluznice ozkega črevesa so pri celiakiji tako značilne, da jih kot zlati standard upoštevajo tudi merila Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN). V bistvu gre za močno znižanje črevesnih resic, ki so pomembne za absorpcijo, hkrati pa opažamo poglobitev črevesnih kript in močno povečano število intraepitelijskih limfocitov. Spremembe, ki jih opažamo na sluznici, so lahko izražene v različni meri, zato jih razvrstimo glede na mednarodno sprejeto klasifikacijo po Marshu.
Po kolikšnem času lahko zdravnik ugotovi celiakijo pri odraslem?
Najpomembneje je, da zdravnik pomisli, da so bolnikove težave lahko posledica celiakije. V teh primernih je diagnostika zelo hitra. Predvsem pri odrasli populaciji se še vedno občasno dogaja, da bolniki zaradi neznačilnih simptomov brez prave diagnoze ostanejo celo nekaj let.
Ob katerih znakih osebe prvič posumijo, da bi lahko šlo za celiakijo?
Simptomi bolezni so lahko zelo različni. Najznačilnejša je klinična slika otroka, ki po prehodu na mešano prehrano, ki vsebuje tudi gluten, začne odvajati mehkejše, slabše prebavljeno blato, s poudarjenim vonjem. Otrok ob tem ne pridobiva telesne teže, zavrta pa je tudi rast. Opažamo lahko napet trebuh, bledico, otroci so nerazpoloženi in razdražljivi. V takšnih primerih je postavitev pravilne diagnoze razmeroma enostavna.
Večjo težavo predstavljajo bolniki z neznačilnimi oblikami bolezni, ki jih srečujemo vse pogosteje. Ti bolniki imajo lahko številne neznačilne težave prebavil: abdominalne bolečine, zaprtje, splošno slabo počutje ali hujšanje, bolezen pa se lahko primarno kaže samo z zapleti na drugih organskih sistemih, na primer slabokrvnostjo, težavami s ščitnico, nevrološkimi motnjami, kožnimi spremembami, neplodnostjo...
Na kakšne načine lahko izvedemo zanesljivo diagnozo?
V splošni bolnišnici Maribor izvajamo serološke teste, s katerimi lahko dokazujemo prisotnost za celiakijo značilnih protiteles v krvi, prisotnost za celiakijo značilnega genetskega zapisa, opravljamo biopsijo sluznice ozkega črevesa in histološki pregled vzorcev sluznice; v zadnjem času pa uspešno uporabljamo tudi hitri test za dokazovanje protiteles iz kapljice krvi.
Za zanesljivo postavitev diagnoze običajno začnemo s serološkimi in genetskimi preiskavami, dokončna diagnoza pa vedno temelji na biopsiji sluznice ozkega črevesa in histološkem pregledu vzorcev sluznice. Postopek je lahko, predvsem pri majhnih otrocih, dolgotrajen, dokončno diagnozo pa v nekaterih primerih potrdimo šele po nekaj letih, saj diagnostična merila ESPGHAN v nekaterih primerih predvidevajo več biopsij.
Zlati standard v diagnostiki je še vedno biopsija sluznice ozkega črevesa. So pa serološke metode, ki temeljijo na dokazovanju specifičnih protiteles v krvi bolnikov s celiakijo, vse bolj zanesljive.
Ali obstajajo različne diagnostične metode za otroke in odrasle?
Serološke metode so v zgodnji starosti nekoliko manj zanesljive. Nekoliko pa se razlikuje tudi odvzem vzorcev sluznice ozkega črevesa. Še pred nekaj leti smo biopsijo pri otrocih izvajali s pomočjo aspiracijske kapsule, danes pa lahko na našem oddelku s pomočjo endoskopskega aparata s premerom 4,9 milimetra opravimo endoskopski odvzem vzorcev tudi pri najmlajših bolnikih. Preiskavo pri otrocih opravimo v sedaciji, zaradi česar je preiskava hitrejša in manj travmatizirajoča za male bolnike.
Ali obstaja več stopenj občutljivosti za gluten?
Na podlagi pričevanj bolnikov se da sklepati, da so si bolniki med sabo različni glede praga občutljivosti. Prav zaradi tega mnogi zavestno kršijo dieto. Žal pa se pri preiskavah, ki jih ob rednih kontrolah bolnikov opravljamo, takšne kršitve hitro pokažejo s povišanimi vrednostmi za celiakijo značilnih protiteles in s spremembami sluznice ozkega črevesa. Običajno je le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do poslabšanja ali celo razvoja nepopravljivih zapletov.
Zgodnji zapleti so običajno posledica prizadetosti prebavil in bolnika hitro opozorijo na to, da je treba dieto poostriti. Mnogo pomembnejši so pozni zapleti, ki so posledica prizadetosti številnih organskih sistemov. Predvsem razvoj nekaterih avtoimunih bolezni, na primer bolezni ščitnice, osteoporoze, slabokrvnosti, nevroloških zapletov in neplodnosti, lahko pomembno vpliva na kvaliteto življenja bolnikov. V mnogih primerih so te bolezni že tako napredovale, da ponovna uvedba diete ne pomaga več. Najhujši zaplet kršenja diete je vsekakor razvoj malignih obolenj, predvsem limfoma črevesja, za katerega je dokazano, da se mnogo pogosteje pojavlja pri osebah s celiakijo, ki se ne držijo ustrezne diete.
Ali celiakijo spremljajo še katere druge preobčutljivosti za prehrambne sestavine?
Ob postavitvi diagnoze ima mnogo bolnikov s celiakijo težave tudi, kadar zaužijejo večjo količino mleka. To je normalen pojav in je posledica okvare sluznice, v kateri se nahajajo disaharidaze, ki razgrajujejo mlečni sladkor. Ker se sluznica ob ustrezni dieti sorazmerno hitro obnavlja, je intoleranca za mlečni sladkor običajno prehodna.
Kako poteka zdravljenje celiakije?
Edino trenutno sprejemljivo zdravljenje celiakije je stroga vseživljenjska brezglutenska dieta. Raziskovalci sicer poskušajo z najrazličnejšimi pristopi odkriti zdravilo, ki bi omogočilo drug način zdravljenja, vendar v bližnji prihodnosti po mojem mnenju še ne moremo pričakovati pravega nadomestila za brezglutensko dieto.
Ali je celiakija lahko celo smrtna in zakaj je toliko ljudi, ki se glutena ne branijo, celo če imajo diagnosticirano celiakijo?
Celiakija lahko v najhujših oblikah tako imenovane celiakalne krize povzroči tudi smrt. V večini primerov pa lahko bolniki ob upoštevanju stroge diete živijo polnovredno življenje. O tem, zakaj se nekateri bolniki branijo brezglutenske hrane, bi bilo verjetno najbolje vprašati njih. Vsekakor pa pri tem igrajo vlogo tradicija oziroma kultura uživanja kruha in pšeničnih izdelkov, dostopnost izdelkov, njihova cena in okus. Mnogi bi veliko raje vsakodnevno uživali številna zdravila, ne bi pa menjali svojih prehrambnih navad.
Denimo, da pri nosečnici zdravnik posumi na celiakijo. Ali ima celiakija v primeru, da jo ugotovijo šele med nosečnostjo, kakšne posledice za plod?
Obsežnih študij o vplivu diete na plod ni, so pa opisani posamezni primeri, ko je uživanje glutena pri nosečnicah s celiakijo imelo neugoden vpliv na plod.
Mnogo ljudi, ki imajo doma bolnike z avtizmom, trdi, da se avtistom stanje po uvedbi brezglutenske prehrane zelo izboljša. Kako bi lahko komentirali te izjave?
Tudi sam sem slišal za takšen način zdravljenja avtizma pri nekaterih bolnikih. Številne raziskave, ki se trenutno izvajajo na področju razumevanja in zdravljenja avtizma, bodo nedvomno dale pravi odgovor na to, ali in kako lahko brezglutenska dieta vpliva na avtizem, sam pa bi to zelo težko komentiral.
Smo po vašem mnenju Slovenci res »narod kruha«?
Da. Vsa Evropa je velik porabnik pšenice in Slovenija v tem nikakor ne izstopa.
Moje zdravje št. 12 / 25. april 2006