Odlično dopolnilo k zdravljenju je vrsta vdihovalnika, ki kombinira več značilnosti zdravil in uspešno lajša simptome. Alojz Horvat, dr. med., je potrdil rezultate raziskave, ki opozarjajo predvsem na slab zdravniški nadzor nad astmatičnimi bolniki. »Tudi pri nas je veliko bolnikov slabo nadzorovanih. To pomeni, da niso ustrezno zdravljeni, zato ne živijo tako dobro, kot bi lahko, če bi bilo zdravljenje optimalno,« je razložil in dodal, da težava ni to, da astme ne bi znali zdraviti, temveč to, da zdravnik ne opravi svojega dela, kot je treba.

Zanikanje ali pretiravanje

Seveda pa ni vsa krivda zdravnikova. »Astma prizadene zelo različne ljudi, zato je tudi odnos bolnikov do bolezni različen,« je pojasnil Horvat. Zdravniki tako opažajo dve skrajnosti. Prva so bolniki, ki zelo neresno dojemajo svojo bolezen, je ne sprejemajo in se ne zdravijo primerno, druga pa tisti, ki so s svojo astmo preobremenjeni ter cele dneve in noči čakajo simptome bolezni in živijo v strahu pred hudim dušenjem. »Nobena od skrajnosti ne vodi k ustreznemu zdravljenju,« je še dodal zdravnik.

Bolniki se lahko v današnjem svetu elektronskih medijev že sami zelo dobro informirajo o bolezni, tako da zlahka presodijo, ali je neki zdravnik zanje primeren; če ni, ga lahko zamenjajo. »Nekateri bolniki znajo že po nekajkratnem srečanju z zdravnikom oceniti, ali ta dovolj pozna bolezen in ali jo zna dovolj dobro zdraviti,« je vedno večjo samostojnost bolnikov pohvalil Horvat. Znanje pa še zdaleč ni edino, kar bolnik pričakuje od zdravnika. Vsaj toliko pomemben je tudi odnos, ki ga vzpostavi z zdravnikom.

Astmo je treba razumeti

Odnos zdravnik-bolnik je pri lajšanju astme enakopraven, meje tega odnosa pa postavlja zdravnik s svojo osebnostjo. »Pomembno je, koliko razumevanja in čustvovanja je sposoben zdravnik, vsekakor pa mora bolnik v komunikaciji o svoji bolezni sodelovati kot enakovreden sogovornik,« je izkušnje opisal zdravnik. Seveda se nekateri zdravniki zelo potrudijo, da bolniku razložijo čim več o bolezni, s katero se spopada. Drugi pa razlago opravijo bolj površno, saj menijo, da bolniki strokovne razlage ne morejo razumeti.

Kako temeljita je razlaga značilnosti astme, je seveda odvisno od bolnikovega dojemanja. »Med mojimi bolniki so tako zdravniki kot nepismeni ljudje. Pri obojih vložim v komunikacijo sebe, svoje znanje in izkušnje, seveda pa zahtevnost podanih informacij poskušam prilagoditi posamezniku,« je svoj način dela opisal Alojz Horvat. Za kakovosten odnos med zdravnikom in bolnikom je potrebnih vsaj pet do deset temeljitih pogovorov, pri prvem obisku je to nemogoče. »Vsaj polovica mojih bolnikov z astmo je dovolj poučena in vključena v načrt zdravljenja astme. Drugi, ki ne sodelujejo, pa tega niso želeli ali pa jih morda nisem znal prepričati,« je še dodal Horvat.

 Astme ne znamo pozdraviti

Zdravnik mora bolniku z astmo najprej dopovedati, da cilj zdravljenja ni čim lažje prebolevanje poslabšanj bolezni. »Cilj je, da bo bolnik zdrav in da bo zmogel običajno življenje z vsemi, tudi fizičnimi obremenitvami. Poslabšanj bolezni naj bi bilo čim manj in ta naj bi bila čim blažja,« je namen obiskov astmatikov pri zdravniku opisal Horvat. Pomembna pa je tudi zavest, da astme za zdaj še ne znamo pozdraviti. Znamo pa doseči, da bolnik ne živi kot invalid, temveč kot zdravi ljudje.

Bolniki se morajo tudi čim prej naučiti prepoznavati sprožilne dejavnike, ki pripeljejo do poslabšanja bolezni. Ti so odvisni od posameznika, običajno pa gre za pelod, umazan zrak, različne alergene, ki so navzoči doma ali na delovnem mestu, in okužbe dihal. Veliko je doseženega, ko se bolnik nauči izogibati tem sprožilcem poslabšanj.

 Čim prej, tem bolje

Če pa vseeno pride do poslabšanja bolezni, je treba simptome poslabšanja pravočasno prepoznati in prilagoditi zdravljenje. »Poslabšanje bolezni, ki ga začnemo zdraviti na samem začetku opozorilnih simptomov, bistveno laže in hitreje pozdravimo,« je opozoril zdravnik. Najboljša primerjava je požar. Če požar začnemo gasiti, ko ogorek pade na preprogo, ga bomo pogasili z vedrom vode in brez hujših posledic. Če pa čakamo, da se ogenj razširi po vsej hiši ali še k sosedom, bo učinek gašenja veliko manjši in posledice bodo hujše. »Zato bolnik preprosto mora znati prepoznati znake slabšanja bolezni, prilagoditi odmerke zdravil in takoj priti na pregled,« je bolnikom še svetoval Alojz Horvat.

Olajševalci in preprečevalci

Zdravila za samozdravljenje astme se v osnovi delijo v dve skupini, v olajševalce in preprečevalce. Olajševalci imajo nalogo, da širijo bronhije, preprečevalci pa zavirajo vnetja dihalnih poti in preprečujejo ponovni zagon vnetja. Iz teh značilnosti zdravil pa izvirajo tudi težave pri načinu zdravljenja. Ko bolnika duši in ga muči kašelj, po vdihu olajševalca takoj začuti olajšanje in laže diha. »Pri vdihu preprečevalca pa učinka ne začuti takoj. Zato je običajna reakcija astmatika na dušenje, da uporabi olajševalec. Vendar je to le gašenje požara. Tega pa je seveda bolje preprečiti in to delajo preprečevalci,« je pojasnil zdravnik in dodal, da je bolnike težko prepričati, da je treba ob prvih znakih poslabšanja poleg večkratne uporabe olajševalca povečati tudi vdihovanje preprečevalca.

Rešitev je prineslo zdravilo v obliki vdihovalnika (turbuhalerja), v katerem sta obe vrsti zdravil – olajševalec in preprečevalec. Pri poslabšanju astme bolnik tako ob več vdihih olajševalca vdihne tudi večji odmerek preprečevalca, ki ga je ob poslabšanju treba zvišati, toda bolniki tega pogosto ne naredijo.

Vendar sta na slovenskem trgu na voljo le dva vdihovalnika s kombinacijo zdravil. Ker sta bistveno boljša, sta tudi dražja, to pa je osnovna težava. Zdravniki so namreč pri predpisovanju dražjih zdravil precej omejeni.

Cvetenje drevja moti astmatike

Ludvik Hodošček je bolnik dr. Alojza Horvata, ki se lahko pohvali z dobrim nadzorom nad svojo boleznijo in preprečevanjem hujših napadov. »Moje težave so se začele leta 1999, vendar se je bolezen z jemanjem zdravil tako izboljšala, da do leta 2004 nisem več jemal nobenih zdravil. Takrat pa se mi je bolezen močno poslabšala. S terapijo zdravnika Horvata se je stanje toliko uneslo, da nimam hujših težav,« je potek bolezni opisal Ludvik Hodošček.

Razložil je, da vsak dan jemlje naslednja zdravila: budezonid/formoterol v turbuhalerju ter tablete zafirlukast in desloratadin. »Vse troje jemljem vsak dan. Če opazim, da se mi stanje slabša, povečam količino zdravila v turbuhalerju,« je še razložil Hodošček, ki ima srečo, da lahko uporablja eno izmed novih zdravil, in pohvalil učinkovitost takšnega zdravljenja, saj hujših napadov nima: »Simptome prepoznam, ko se ob vsakem fizičnem naporu začnem dušiti, in takrat vdihnem zdravilo iz turbuhalerja.«

Astmatični bolniki so še posebno občutljivi spomladi in tudi Ludvik Hodošček, ki se ukvarja s kmetijstvom, je povedal, da ga najbolj zmotijo cvetenje drevja, čistila in različna pršila: »Nekaterim stvarem se pač ne da izogniti, tako da imam nekoliko več težav od začetka pomladi pa do konca jeseni. Potem se stanje nekoliko izboljša.«

 

Moje zdravje št. 11 / 11. april 2006