Pri astmi gre za vnetno bolezen dihal, ki je navzoča vse življenje. Izjema je le blaga intermitentna ali občasna oblika bolezni, povezana s spomladanskimi alergijami. Astma ima svoj ritem aktivnosti. Pri bolniku, ki normalno podnevi dela in ponoči spi, je najslabši pretok zraka iz pljuč v času med tretjo in četrto uro zjutraj.

Sprožilni dejavniki, ki poslabšajo astmo, so predvsem alergije, preobčutljivost za inhalirane alergene, infekti dihal (virusni infekti), onesnaženost zraka ter vdihavanje dražljivcev, ki sprožijo bronhospazem brez alergijskega mehanizma.

»Poučenost o bolezni je za bolnike izjemno pomembna,« je v pogovoru dejal doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med., namestnik strokovnega direktorja Bolnišnice Golnik - KOPA. »V vseh raziskavah je bilo ugotovljeno, da bolnik, ki astme ne pozna, pri poslabšanju ne bo znal pravilno ukrepati. Učinek pravilnega ukrepanja ob poslabšanjih, ki ga opravi bolnik sam, pa je enako pomemben kot učinek jemanja zdravil.«

Ko se stanje poslabša…

Poslabšanje astme se običajno pripravlja vsaj teden pred dejanskim zaičetkom. Lahko se kaže s pokašljevanjem ponoči ali zjutraj ter z nekoliko težjo sapo pri telesnem naporu. Ob samem poslabšanju nastopijo tako težka sapa kot piskanje v prsih ter izpljunek, ki ni produktiven. Pravočasno ukrepanje pomeni povečanje odmerka protivnetnega zdravila, ki umiri vnetje že ob prvih simptomih, včasih pa tudi meritev PEF  ang. peak expiratory flow (maksimalnega pretoka zraka). Ta meritev je priporočljiva predvsem pri bolnikih, ki slabo čutijo poslabšanje astme.

»Pri poslabšanju astme je treba po navadi odmerek inhalacijskih glukokortikoidov početveriti in višji odmerek vzdrževati vsaj dva do tri tedne, da se simptomatika popolnoma umiri. S tem se pozdravi oziroma izboljša tudi vnetje v dihalnih poteh,« je povedal dr. Fležar. Bolnik z astmo mora upoštevati, da je odvisen od redne uporabe zdravil. Če bo jemal dovolj protivnetnih zdravil,, ne bo imel potrebe po olajševalcih – bronhodilatatorjih ob telesnih naporih ali drugih priložnostih, ki vodijo v poslabšanje astme.

Kombinirano zdravljenje

Zdravljenje astme obsega zdravljenje z bronhodilatatornimi in protivnetnimi zdravili. Osnova zdravljenja so protivnetna zdravila v obliki inhalacij – inhalacijskih glukokortikoidov  ali tablet. Protivnetna zdravila je treba prilagajati in ugotoviti, kolikšen minimalni odmerek še ustrezno pomaga in odstranjuje klinično sliko pa tudi bolnikove težave. »Kadar gre za hujšo obliko astme, torej, kadar je odmerek teh zdravil dokaj velik, pa se lahko odločimo za fiksno kombinacijo bronhodilatatornih in protivnetnih zdravil v enem vdihovalniku, s katero bolniku prihranimo jemanje dvojih različnih zdravil v dveh različnih oblikah inhalacije ter hkrati dosežemo boljši učinek,« je povedal dr. Fležar.

Pri nas sta na voljo dve fiksni kombinaciji zdravil. Pri fiksni kombinaciji budezonida in formoterola se z večanjem odmerka, do osem vdihov na dan, povečuje učinek zdravila, ne večajo pa se neželeni učinki. Pri fiksni kombinaciji flutikazona salmeterola v obliki diskusa pa je priporočen odmerek dva vdiha na dan; večji odmerek za trajno zdravljenje ni priporočljiv..

»Tako odmerke protivnetnih zdravil kot odmerke fiksnih kombinacij zdravil je mogoče prilagajati stopnji aktivnosti astme, ne da bi se s tem bistveno povečal celotni odmerek prejetih protivnetnih zdravil, ob boljšem nadzoru nad boleznijo,« je še povedal Fležar.

 

Za astmatike šport ni ovira

Bolnik z astmo, predvsem mladostnik, mora zdravljenje prilagoditi tako, da lahko počne popolnoma enake stvari, kot jih počnejo njegovi vrstniki. Običajno je za to potrebno, da zjutraj in zvečer vzame po en do dva vdiha protivnetnega zdravila. Prav tako se ne sme izogibati športu. »Bolnik z astmo ni invalid v smislu, da ne bi smel opravljati nobene telesne aktivnosti. Pomembno je le, da se izogiba dejavnikom, ki sprožajo astmo. To pa nikakor ne sme biti šport. Poznamo sicer poslabšanje astme ob športnih aktivnostih, vendar je to znak, da astma ni optimalno in pravilno zdravljena. Sicer je telesna aktivnost vseh vrst zelo priporočljiva in jo spodbujamo. Če niste vedeli: astmatiki so tudi nekateri vrhunski športniki z olimpijskih iger.«

Za učinkovito zdravljenje je torej pomembno, da bolnik zelo dobro pozna bolezen. K temu v največji meri pripomore »partnerski« odnos med zdravnikom in bolnikom. Zdravnik da bolniku čim več informacij o bolezni, ga vključi v astma šolo, ki je na voljo na različnih ravneh našega zdravstva, in mu natančno razloži postopek ukrepanja ob poslabšanju bolezni, bolnik pa s takšnim aktivnim vključevanjem v proces zdravljenja nosi del odgovornosti oziroma zaslug za rezultate zdravljenja.

 

 Moje zdravje št. 11 / 11. april 2006