Na njegov pomen je prvi opozoril avstrijski psiholog Alfred Adler. Michael Grose, ki je izšel iz njegove šole in se specializiral v preučevanju starševstva, v bistvu pritrjuje Darwinu ter pravi, da se v družini od prvega trenutka borimo za omejena sredstva, ki so na voljo – čas, ljubezen in naklonjenost staršev. Človeški razvoj pa je določil, da podeduje moč prvorojeni in da mora v boj mlajši, ker je »pogrešljiv«.

Prvi

Zgodovina potrjuje, da prvorojenci kot otroci manj umirajo in so odpornejši proti boleznim, kot odrasli pa verjetneje poskrbijo za nasledstvo. Starši se zaradi njih počutijo »preskrbljene«, njihovega rojstva se najbolj veselijo in jim posvetijo največ pozornosti. Značilnim prvorojencem je v krvi iskanje pohvale, pravi Grose, saj so jih obsipavali s pozornostjo, in se istovetijo z močjo. So vestni in orientirani na dosežke. Raziskava o Norvežanih, rojenih med letoma 1912 in 1975, je pokazala, da so učno najuspešnejši prav prvorojenci in da uspeh pada tem bolj, čim pozneje se rojevajo v družini, kljub majhni razliki v inteligenci. Pravniki so večinoma prvorojenci, prav tako svetovni voditelji.

Po drugi strani pa imajo prvorojenci edini starše najprej samo zase, nato pa jih morajo deliti. Pripisujejo jim, da so zato zaskrbljeni, zelo čustveni, v obrambni drži in imajo izpade ljubosumja.

Naslednji značilnosti prvorojencev sta previdnost in nenaklonjenost tveganju. Najmanj med vsemi radi potujejo in se izpostavljajo fizični nevarnosti.

Edini

Številni teoretiki uvrščajo med prvorojence tudi edince, čeprav niso nikoli izgubili »kosa srca« svojih staršev, niti izkusili tekmovalnosti, ne navezanosti med sorojenci. Zaradi tega se počutijo tujci, nekako ločeni od življenja. Veljajo za zelo zrele ter vzvišene in menijo, da si zaslužijo poseben položaj.

Drugi

Kaj pa drugorojenci? Darvinistična teorija jim pripisuje najslabši položaj, saj niso najdragocenejši, najsposobnejši, najstarejši in niti prikupni benjamini. Grose pravi tudi, da se ne obremenjujejo pretirano.

Triintridesetletna Gemma, srednja od treh sester, si je težko izborila položaj. »Živela sem v senci starejše sestre, v primerjavi z mlajšo pa sem bila zapostavljena,« pravi. »Počutila sem se prezrta, kar sem pretirano poskušala nadomestiti s prijateljstvi zunaj družine.« Postala je tudi vešča pogajalka. »Kot srednja sem bila vedno mirovna posrednica. To spretnost uporabljam še zdaj in se znam postaviti v katero koli kožo.«

Njihova priložnost je učenje prilagodljivosti, družabnosti, ubiranja srednjih poti in sklepanja zavezništev.

Benjamini

Najmlajši otroci najpogosteje spreminjajo red stvari in iz njih rastejo »revolucionarji«. Mnogi si izberejo popolnoma drugačno pot od svojih sorojencev, da bi se izognili neposrednemu tekmovanju. So ljubljenčki družine in kot odrasli mnogi pričakujejo, da bodo odgovornost prevzemali drugi. »Usluge niso njihov konjiček,« pravi Grose. »Veliko raje zaposlijo druge.«

Teža?

Grose priznava, da ima to, kateri otrok v družini smo, različno težo, odvisno od značaja, spola in starostne razlike otrok. »Nekateri prvorojenci niso ambiciozni, zato je tekmovalnosti med njimi in njihovimi mlajšimi sorojenci manj,« pravi. »Izrazitejša je med otroki istega spola. Približno enako stara fanta sta največja tekmeca. Kateri otrok po vrsti si, je pomembno tem bolj, čim manjša je starostna razlika. Pri petletni razliki vpliv precej zbledi.«

Grose je ugotovil, da je upoštevanje vrstnega reda rojstev koristen pripomoček tudi pri odraslih bolnikih. »Pred kratkim je prišla k meni po nasvet popolnoma izčrpana strokovnjakinja štiridesetih let,« pravi. »Priznala je, da se je kot otrok vselej lovila z dve leti starejšo sestro. Vedno je skušala teči tako hitro kot ona in biti enako pametna kot ona in po tem vzorcu je živela vse življenje. Kot odrasla je tekmovala na vseh področjih; starejšo sestro je zamenjala s kolegi, nadrejenimi, prijatelji. Čeprav je v poklicu uspela, ni bila s seboj nikoli zadovoljna. Ko je svojo težavo ugledala v luči pomena vrstnega reda rojstev, je razumela svoje vedenjske vzorce in jih spremenila.«

Cliff Isaacson meni, da to, kateri otrok v družini smo, vpliva tudi na izbiro partnerja. »Najboljši par sta dva tretjerojenca,« pravi. »Njun odnos ni konflikten, premore veliko humorja in je varno okolje za njune otroke. Dva prvorojenca le redko ustvarita zvezo, sploh pa srečno, saj ne marata srednjih poti.«

Isaacson pa pravi tudi, da vpliv mesta, ki smo ga zasedli v družini, ni nepremagljiv. »Gre za niz strategij iz otroštva, da bi bili kos sorojencem (ali njihovi odsotnosti), staršem in družinskim razmeram,« pravi. »Z leti se lahko naučimo drugačnih odnosov s soljudmi. Najumestnejši razlog za preučevanje tega vpliva je bolje razumeti sebe ali svojega otroka in vpliv preseči.«

Ste rojeni vodja?

Več kot polovica ameriških predsednikov, vsi ameriški astronavti in večina Nobelovih nagrajencev je prvorojencev ali edincev. Njihova značilna poklicna področja so pravo, politika, znanost, računovodstvo.

Prvorojenci: Bill in Hillary Clinton, George W. Bush, Sadam Husein, Benito Mussolini, Adolf Hitler, Kylie Minogue, Cherie Blair.
Edinci: Winston Churchill, Josip V. Stalin, Franklin D. Roosevelt, Jean Paul Sartre, Burt Bacharach, Frank Sinatra, Tiger Woods.
Drugorojenci: mnogi delajo v trgovini, prodaji, modi, oglaševanju; Stella McCartney, Michelle Pfeiffer, Jacqueline du Pré, princesa Diana, Cindy Crawford, Cate Blanchett, Emily Brontë.

Najmlajši otroci: sloves upornika, neprilagodljivi, ustvarjalni poklici, igralci; Ivana Orleanska, Mahatma Ghandi, Charles Darwin, Lev Trocki, Charlie Chaplin, Hugh Grant, Johnny Depp.


Kakšni starši naj bomo …
(nasveti Michaela Grosa)

…  edincem

Dovolimo jim otroštvo, ne obremenjujmo jih s stvarmi odraslih ali starševskimi pričakovanji. Poskrbimo, da se bodo družili z vrstniki, in jih spodbujajmo k temu, da delijo z drugimi. Skrb za male živali jim bo privzgojila občutek za druga bitja. Občasno naj prespijo zdoma, da bodo dojeli, da vselej ne more biti vse po njihovo.

…  prvorojencem

So prizadevni in pogosto jemljejo življenje resno. K sproščenosti jim pomagate, če ne kažete s prstom na njihove napake. Ne bodite kritizerski in ne priganjajte jih. Dodatne odgovornosti uravnotežite z dodatnimi pravicami, na primer, da odhajajo pozneje spat.

…  drugorojencem

Ker jih teži občutek prezrtosti, posvetite nekaj časa samo njim. Odkrijte njihove močne plati in jih spodbujajte. Potrebujejo drugačen življenjski slog od prvorojencev. Ne primerjajte jih s starejšimi sorojenci.

…  najmlajšim

Ne razvajajte jih in jih ne pootročite. Dodelite jim odgovornost in pri vzgoji ne popuščajte. Če pospravljajo starejši, naj tudi oni. Uprite se skušnjavi, da bi si jih »zadržali zase« in jih zavili v vato.

Moje zdravje št. 11 / 11. april 2006