Zadnjih deset let število alergij močno narašča. Predispozicija za pojav alergije je dedna, ali se bo razvila bolezen s svojimi značilnimi znaki, pa je odvisno od zunanjih dejavnikov.

Zakaj smo alergični? Na to vprašanje do danes še ni zadovoljivega odgovora. Na zatožni klopi so vplivi iz okolja, škodljive snovi v zraku, raziskave pa vse bolj zagovarjajo teorijo, da se naš imunski sistem dolgočasi. Pokazale so namreč, da otroci na kmetijah redkeje zbolijo za senenim nahodom ali alergijsko astmo kot njihovi vrstniki v mestih. Razlog naj bi bil pogostejši stik z mikrobi.

Za alergične procese so odgovorni imunoglobulini E, ki so v prvi vrsti sodelovali (in v številnih delih sveta še vedno) pri zaščiti telesa pred paraziti. Ker je teh v razvitem svetu vse manj, naj bi se naš imunski sistem začel znašati nad neškodljivim cvetnim prahom, živalskimi dlakami, hišnim prahom, sestavinami sodobne hrane.

  Edith Jošar mag., farm.

Kako ločimo prehlad od alergijskega rinitisa

Značilno prehladno obolenje je virusna infekcija, ki po nekaj dneh izgine. Alergijski rinitis (nahod ) pa traja − odvisno od navzočnosti določenega cvetnega prahu − nekaj tednov. Če je človek alergičen na več vrst peloda, pa se ta čas podaljša na nekaj mesecev. Razlika je tudi v izcedku. Pri alergijskem nahodu je ves čas voden, čist in redek, pri prehladu pa postane po nekaj dneh viskozen, sluzast ali celo rumeno obarvan.

Pogosto pridejo ljudje do sklepa, da tisto, kar pomaga pri prehladu, mora pomagati tudi pri alergijskem nahodu. Zato uporabljajo pršila za nos in kapljice za oči, ki žilice v prizadetih sluznicah skrčijo. Na začetku celo res nastane vidno izboljšanje; dihanje je olajšano, oči se zbistrijo, solzenje se zmanjša. Vendar ta zdravila ne posegajo v alergijske procese in pri večdnevni uporabi celo izsušijo sluznice ter tako poslabšajo stanje.

Če se ne odločimo za zdravljenje

Število snovi, ki izzovejo alergijo, se z leti lahko poveča. K temu spadajo tudi alergeni, ki so navzoči vse leto (pršice, spore glivic…). Tako iz sezonskega rinitisa zaidemo v celoletnega.

Nenehno nadražena nosna sluznica postane tudi bolj dovzetna za infekcije. Pogosta vnetja se lahko razširijo še na sinuse in srednje uho. Posledično nastanejo kronični glavoboli, moten sluh in zmanjšana obrambna sposobnost organizma.

Posebno nevaren je prehod simptomov z zgornjih na spodnje dihalne poti. Pri tretjini alergikov se simptomatika z leti razširi na bronhije in razvije se astma.


Zdravljenje

Pri težavah se je dobro posvetovati s svojim zdravnikom. Samozdravljenje je sicer načeloma mogoče. Vsa zdravila, ki pomagajo pri alergijskem rinitisu, večinoma dobimo v lekarni tudi brez recepta. Vendar je pri tem pomemben pogovor o simptomatiki in upoštevanje navodil o uporabi zdravil.

Zdravila

Najpogosteje posegamo po različnih antihistaminikih v obliki tablet. Zdravila preprečujejo vnetne učinke že sproščenega histamina. Pri blažjih ali občasnih težavah zadostuje lokalna uporaba antihistaminikov v obliki pršil za nos in kapljic za oči.  Farmacevt vam sme svetovati tudi pršilo s kortikosteroidom (za zdaj je to predpis, ki velja le čez mejo), ki še močneje posega v alergijsko vnetno reakcijo. Kortikosteroide za sistemski učinek predpiše zdravnik v redkih hujših primerih, vendar jih zaradi stranskih učinkov jemljemo le krajši čas.

Pri nas za zdaj niso več na voljo zdravila, ki bi nas obvarovala pred sproščanjem histamina, skoraj zagotovo pa bodo spet prišla na police lekarn. Terapijo z njimi je treba začeti, še preden se pojavi alergen, in traja ves čas izpostavljenosti. Najučinkovitejši ukrep je izogibanje alergenom, kar pa je najteže. Večino pelodov, ki izzovejo alergijo, raznaša veter in jih lahko zanese od 50 do 300 kilometrov daleč. Alergik naj po možnosti sam ugotovi, kateri pelod mu povzroča težave. Tako se lahko vsaj deloma zavaruje. Drugi ukrep, in sicer odpravljanje vzroka obolenja, pa je hiposenzibilizacija. Pri tem v rednih časovnih presledkih pod zdravniškim nadzorom v majhnih korakih povečujejo odmerek alergena. Ta terapija daje kar dobre rezultate, vendar le, če je bolnik preobčutljiv na največ tri alergene, in potrpežljiv, saj se hiposenzibilizacija včasih izvaja kar nekaj let.

Dodatna pomembna navodila

- Pri alergijskem nahodu je nadvse koristno, če si izpirate nosno sluznico in tako odstranite alergene. Uporabite lahko tudi kapljice, ki nosno sluznico prekrijejo, in tako mehansko preprečijo alergenom dostop do nje.

- Uporabljajte koledar cvetenja (v Nemčiji, na primer, imajo na voljo tudi telefonsko informiranje o biovremenskih razmerah in opozorilih za alergike).
- V kritičnih dneh se raje odpovejte gibanju na prostem. V mestih je v zraku najmanj peloda med 6. in 8. uro zjutraj, na deželi pa zvečer. Nosite očala in jih večkrat obrišite s čistilnim robčkom.

- V vetrovnem vremenu vas ogroža neprimerno več vrst peloda in njegova večja koncentracija.
- V deževnih dneh in v hribih ste manj ogroženi.
- Pred spanjem si umijte lase.
- Oblek ne odlagajte v spalnici.
- Perila ne sušite na prostem.
- Stanovanje naj sesajo tisti, ki nimajo alergije, vedno pa uporabljajte sesalnik z dodatnim filtrom.
- Površine brišite z vlažno krpo.
- Odprta okna niso vedno dobra izbira.
- Kraj dopustovanja izbirajte glede na čas cvetenja.
- Poučite se o možnostih navzkrižne alergije. Navzkrižna alergija pomeni, da v času, ko vam povzroča težave določeni pelod, lahko izzove alergijo tudi sadje ali zelenjava, ki ima strukturno podobne sestavine kot alergen (pri tistih, na primer, ki so alergični na pelod breze, lahko izzove alergijsko reakcijo tudi jabolko).

 

Moje zdravje št. 11 / 11. april 2006