Veda o celostnem prostoru, ki jo v evropskem prostoru razširja tudi kipar in »zemeljski terapevt« Marko Pogačnik, ima vedno več privržencev. Pri tej metodi gre za ugotavljanje naravnih energijskih tokov in centrov, ki se upoštevajo pri zdravljenju prostora. Pogačnik pravi, da eterični in bioenergijski pojavi Zemlje niso vezani na kamnine, temveč je Zemljino eterično telo samostojen organizem, ki ga potrebujejo vse vrste življenja. Inženirski geolog Igor Buser pa meni, da imata geomantika in geologija poleg predpone v imenu skupno še marsikatero pojmovanje o delovanju Zemlje. Buser je pred nedavnim v okviru društva Vitaaa predstavil tudi lastna spoznanja o zemeljskih energijah in posledicah njihovega sproščanja.

Živeti pod plazom

Razumevanje naravnih pojavov je velikokrat povezano z dobrim poznavanjem celote, ki jo sestavljajo tako znanstvena spoznanja kot kmečka pamet. Buser omenja kot primer veliki kamninski podor, ki se je zgodil pred nekaj leti nad idilično vasico Koseč pod Krnskim pogorjem. Vsakodnevna opazovanja podora in nepogrešljive informacije o premikih domačina Mirka, ki je območje poznal enako kot domačo hišo, so domačinom zagotavljali mirno vsakodnevno življenje. Strokovnjaki v pisarnah so ob pregledih kartografskih podatkov napovedovali katastrofo, izkušnje domačinov pa so bile zanje nepomembne. Dilema domačinov, komu verjeti, je bila v začetku trdno na strani strokovnjakov.

Buser domneva, da je sožitje ljudi z naravo na območjih, kjer so se v preteklosti dogajale razne katastrofe, precej močnejše kot drugod. Toda danes poskušamo s sodobnimi tehnologijami v gradnji premagati naravo. Buser omenja gradnjo avtoceste proti Vipavski dolini vzdolž nestabilnih pobočij Nanosa, gradnjo predorov skozi heterogeno kamninsko sestavo, monolitne zidove ob prometnicah … Pri tako pogumnih projektih lahko že po nekaj letih spremljamo obsežne sanacije. Na drugi strani imamo stare italijanske ceste, kamnite zidove, ki »dihajo s hribino« in so skoraj večni ob njih, to pa kaže na sožitje takratnih graditeljev z naravo.

Marko Pogačnik primerja plaz v Logu pod Mangartom s plazom nad Lokavcem, le da je drugi bistveno počasnejši. »Plaz nad Lokavcem je nerešljiv že od časa Marije Terezije, a je tudi zelo počasen. V Logu pod Mangartom pa dobiš občutek, kot da se je Zemlja morala odpreti prav tam. Ko smo prišli na vrh plazu, je bilo, kot da bi bila Zemlja iz čisto nove energije – kot da se je morala odluščiti, da je razvila novo kvaliteto. Takšni pojavi so v procesu obnavljanja pogosti in Zemlja potrebuje takšen premik,« opaža Pogačnik, ki je znotraj Krna v Zemljinem eteričnem telesu zaznal tudi svetlobno jedro.

Zemlja živi po svoje

Zemljina sprostitev ─ relaksacija, ki se kaže s potresi, vulkanskimi izbruhi, plazovi, pomeni za človeka katastrofo. »Nakopičene energije mora Zemlja vendarle nekje sprostiti, saj s svojimi notranjimi premiki deluje kot živ organizem.« Po Buserjevem mnenju so ljudje, ki so doživeli najhujše katastrofe, prisiljeni živeti v pristnejšem stiku z naravo. »Nekoč so postavljali hiše tam, kjer so vedeli, da jih narava ne bo ogrozila, danes pa se zida popolnoma brez občutka, na plazovitih, potresnih, poplavnih območjih.

Z zemeljskim gibanjem, premiki tektonskih plošč, voda, plazov in vulkanskimi izbruhi se sproščajo neizmerne Zemljine energije. Dokaz za ogromne količine energije pod zemeljsko skorjo, na kateri živimo, so prav premiki, ki jih občutimo kot naravne nesreče. Celine, ki so kot nekakšni plavajoči otoki, so bile nekoč združene, zdaj pa zaradi pritiskov druge ob drugo nastajajo gorotvorni procesi ali pa se razpoke med njimi širijo. Himalaja, na primer, je nastala tako, da se je indijska plošča vrinila pod azijsko, sredi Atlantskega oceana pa se razpoke širijo in z izbruhi podmorskih vulkanov nastajajo novi otoki. Zemlja je v nenehnem nastajanju napetosti in relaksacij. V Sloveniji občutimo največje relaksacije ob potresih, ki nastajajo v periodah, ki si jih še ne znamo razložiti.

Tako Marko Pogačnik kot Igor Buser opažata, da se Zemlja v zadnjem času močno spreminja. Z geološkega vidika je Zemlja velikanski magnet. Zaradi magnetnih silnic se zemeljska magnetna pola menjavata. »Trenutno se magnetni pol intenzivno premika proti južni polobli, iz preteklosti pa vemo, da se med premikanjem polov dogajajo velike spremembe. Kjer je magnetizem močnejši, tam je večja možnost za naravne katastrofe,« pojasnjuje Buser. Katastrofo, ki so jo je lani povzročili cunamiji, Pogačnik razlaga s prekinitvijo stika med Zemljo in ljudmi. Zemlja sprošča svoje sile neodvisno od človeka; nekateri prebivalci so začutili, kaj se bo zgodilo, zato so se umaknili. »Če bi se vsi umaknili samo za eno uro, bi bili tudi vsi rešeni,« meni Pogačnik.

Je Plečnik slišal za kabalo?

Nevidnih zemeljskih silnic so se gradbeniki v preteklosti precej bolj zavedali, kot se jih danes. Čeprav ni nobenega dokaza, da jih je naš arhitekt Jože Plečnik poznal, je nadvse zanimivo, da cerkev svetega Mihaela v Črni vasi pri Ljubljani stoji prav na sečišču tektonskih prelomnic, pravi Buser. Zanimiva je tudi lega ob reki Ljubljanici, ki od svojega izvira sedemkrat ponikne.

Nekateri tuji opazovalci razbirajo geomantične simbole tako v notranjosti cerkve ─ s postavitvijo stebrov ─ kot v razporeditvi odprtin na pročelju zvonika. Odprtine naj bi bile po nekaterih primerjavah celo popolna odslikava kabalističnega drevesa življenja, čeprav bi takšno namensko razporeditev Plečniku kot globoko vernemu kristjanu težko pripisali.

Buser je med drugim opazil, da ob tektonskih prelomnicah nastaja sevanje in da tam pogosto stojijo cerkvice. Tako poteka večja prelomnica med Ljubljanskim gradom in Golovcem, in tam, kjer stoji cerkvica svetega Mihaela, se sekata dve prelomnici. Pod Barjem je več ravni podtalnice. V prvi ravni je podtalnica čedalje bolj onesnažena, iz spodnje pa lahko črpamo kristalno čisto vodo, ki je pod arteškim pritiskom. Toda v zadnjih letih se je gradnja na Barju zelo zgostila, to pa vpliva na ekosistem. »Na poplavnih območjih se pojavlja čedalje več gradenj, tako da so nekatere nove hiše opremljene celo s čolni,« pravi.

Skrivnosti krasa

Slovenski kras je poln skrivnosti, predvsem njegov podzemni svet. Številne kraške jame, kraške pojave in podzemna jezera šele raziskujejo. Mnoge podzemne reke in jezera so povezana med seboj. Buser omeni kot primer odkritje človeške ribice v raziskovalni vrtini za pitno vodo v Slovenski vasi pri Kočevju. V skrivnostnem kraškem podzemlju so verjetno še številne vrste raznih organizmov.

V Sloveniji so med kamninami najbolj zastopane sedimentne kamnine, med njimi pa prevladuje apnenec, ki nastaja v glavnem iz odmrlih organizmov. Buser meni, da je energijska moč apnenca v naravi nad drugimi kamninami.

Kraški pojavi in borovci, ki najraje rasejo na takšnih tleh, naj bi na človeka delovali s pozitivno energijo.

Zemljino eterično bitje

Po Pogačnikovem mnenju je Zemlja inteligenten organizem in potemtakem sama ustvarja prihodnost. Da bi se določene stvari na Zemlji lahko čez nekaj tisočletij materializirale, jih Zemlja na eterični ravni ob sproščanju različnih energij pripravlja že zdaj. Vsa zemeljska gibanja, ki jih doživljamo v zadnjem času, nas obenem opozarjajo, da ne smemo izgubiti prvobitne vezi z Zemljo in da ima Zemlja še vedno premoč nad človeštvom.

 

Moje zdravje št. 11 / 11. april 2006