Vedno je treba raziskati, kje v telesu je nastala okvara in kako. Vrtoglavica (strokovno: vertigo) je namreč vedno le simptom, nikoli bolezen, je uvodoma povedal nevrolog prof. Anton Grad, dr. med., z Oddelka za nevrologijo v Kliničnem centru v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o nevroloških vzrokih za pojav vrtoglavice.

prof. Anton Grad, dr.med.

Kateri organi/čutila sodelujejo pri vzpostavljanju ravnotežja?

Pri vzpostavljanju ravnotežja sodelujejo vestibularni aparat, ki je del notranjega ušesa, ta ima povezave z malimi možgani, receptorji za težnost (gravitoreceptorji), receptorji za položaj sklepov, kit, mišic in morda eden najpomembnejših − vid. V senčnem režnju velikih možganov imamo multisistemski center, ki vse te podatke združuje, analizira in jih primerja z že naučenimi in shranjenimi podatki v možganih. Tako sočasno čutimo podatke iz notranjega ušesa in sklepov, položaja glave do vratu in podobno. Ob kakršni koli motnji enega od teh organov nastane občutek vrtoglavice. Sama vrtoglavica je zelo nespecifičen pojem, ki ga definiramo kot iluzijo – občutek, da se nekaj giblje, ko se v resnici ne. Gre za zelo neugodno občutje, ki je povezano s slabostjo, siljenjem na bruhanje ali celo večkratnim bruhanjem.

Ali lahko okvaro enega izmed teh organov kompenziramo z drugim?

Včasih so menili, da lahko okvaro enega notranjega ušesa kompenziramo z drugim. Danes pa vemo, da je to mogoče le delno. Nadvse pomembno je, da takrat, ko se nam vrti, skušamo z gibi glave samo vrtoglavico čim večkrat sprožiti. Sliši se zelo nenavadno, toda gre za to, da se možgani navadijo na drugačne podatke iz sistema, iz katerega se učijo.

Kakšni so značilni znaki vrtoglavice, ki je posledica okvare v centralnem živčnem sistemu, in kdo napoti bolnika z motnjami k vam?

Pri tej (centralni) obliki vrtoglavice gre za okvaro bodisi v možganskem deblu, malih možganih ali senčnem režnju velikih možganov. Za vrtoglavico, ki izhaja iz možganskega debla, je značilen sočasen pojav še drugih simptomov: dvojni vid, nehotno gibanje zrkel, kolcanje, težave s požiranjem in hripav glas. Za vrtoglavico iz malih možganov sta značilna še glavobol in zanašanje na eno ali drugo stran, za vrtoglavico iz velikih možganov pa čuden občutek nestabilnosti brez prave vrtoglavice in videnje predmetov, »naloženih« drug na drugem. Zanimivo je, da ima bolnik z vrtoglavico, ki jo je povzročila okvara centralnega živčnega sistema, precej manj slabosti in manj bruha kot bolnik z okvaro notranjega ušesa. Zato lahko rečemo, da gre pri bolniku, ki veliko bruha, po navadi za hitreje odpravljive, manj resne težave.

Ljudi z motnjami ravnotežja napoti k nam osebni zdravnik. Osnova naših podatkov so pričevanja bolnikov.

Kako poteka pregled bolnika z vrtoglavico pri nevrologu?

Bolnika najprej izčrpno izprašamo: kako je prišlo do vrtoglavice, kaj se je zgodilo ipd. Če gre za vrtoglavico po dolgotrajnem ležanju z glavo nazaj, lahko posumimo na slabši pretok krvi. Pomembno je tudi, da vemo, koliko časa traja vrtoglavica. Nekaj sekund trajajoča je pozicijska vrtoglavica, nekajminutna kaže na žilno okvaro ali migreno. Če je povezana s čudnimi zaznavami zvoka ali voha, lahko posumimo na epilepsijo. Če traja nekaj dni, pa gre največkrat za vestibularni nevritis.

Potem opravimo posamezne teste, na primer teste koordinacije, pri katerih je najpomembnejša hoja, spremljamo nehotna gibanja zrkel, preostalo koordinacijo, pregledamo funkcije možganskih živcev, motoriko itd.

Če posumimo, da je vzrok vrtoglavice v centralnem živčnem sistemu, uporabimo računalniško tomografijo, če gre za vrtoglavico v območju možganskega debla, pa magnetno resonanco.

Kakšne so možnosti zdravljenja in kako uspešno je?

Na prvem mestu so t.i. vaje za povrnitev ravnotežja (vestibularne vaje), s katerimi možgane navadimo na spremembo v proženju podatkov. Bolnik mora vaje izvajati redno, pogosto in z njimi začeti čim prej po nastopu težav. Z zdravili si pomagamo z betahistinom. Dokazano je, da večji odmerek zdravila bolje učinkuje. Dajemo ga razmeroma kratek čas, največ do tri mesece. Raziskave so pokazale, da je zdravilo učinkovito pri nenadno nastali vrtoglavici in menierovem sindromu. Pri centralni vrtoglavici je treba včasih uporabiti še druga zdravila, na primer zdravila proti epilepsiji.

Vrtoglavica prinaša izjemno neprijeten, navadno neznan občutek, ki vodi v strah. Pri ljudeh, pri katerih se vrtoglavica pojavlja dlje časa in vodi morda celo v depresijo, je včasih dobro, če se odločimo za dodatno zdravljenje z antidepresivom.

 

Moje zdravje št. 10 / 28. marec 2006