Zakaj nastane TIA?

Vzroki za nastanek TIA so enaki kot pri pravi možganski kapi, in sicer prizadetost možganskih arterij zaradi ateroskleroze. Ateroskleroza pomeni bolezensko stanje, pri katerem se zaradi posledic visokega krvnega tlaka, kajenja, povišanega krvnega sladkorja ipd. poškoduje žilna stena. Na mestu poškodbe se začnejo kopičiti delci maščobe in krvne ploščice ter sestavljajo t.i. plak. Plaki se bodisi debelijo, dokler popolnoma ne zožijo žile, bodisi se od njih odtrga majhen košček ter potuje s tokom krvi naprej in zapre manjšo žilo svoje velikosti. Včasih krvni strdek, ki zapre žilo, izhaja tudi iz srca. Za TIA je značilno, da takšna zapora ni trajna.

Dejavniki tveganja za aterosklerozo so povišan arterijski tlak (strokovno: arterijska hipertenzija), sladkorna bolezen, zvišane vrednosti maščob v krvi in kajenje.

Kako prepoznati TIA?

Kako se bo TIA kazala, je odvisno od tega, katera od možganskih arterij je prizadeta. Najpogosteje so prizadeti vratni (karotidni) arteriji z njenimi vejami in žilje zadnjih predelov možganov (t.i. vertebrobazilarno območje).

Bolniki lahko TIA prepoznajo po naslednjih znakih in simptomih. Pri nekaterih se pojavlja nenadna ohromelost ene polovice telesa in/ali obraza. Pri drugih lahko pride do nenadne izgube občutka za dotik, mravljinčenje po eni polovici telesa in/ali obraza, do nerazločnega govora ali celo nenadne popolne izgube možnosti govora ali razumevanja. Kadar so prizadete žile v zadnjih predelih možganov, pride do nenadne izgube ravnotežja, nezmožnosti hoje, lahko pa tudi nenadne izgube vida na eno oko. Za TIA so zelo neznačilni t.i. blackouti, omedlevica ali nenadna izguba zavesti.

Vsi navedeni znaki so prehodni in izzvenijo najkasnjeje v 24 urah, najpogosteje pa v 20 minutah do dveh urah. Kljub temu pa je TIA urgentno in zelo resno stanje, saj kaže veliko verjetnost, da bo nastala možganska kap. Zato vsak bolnik z znaki TIA sodi v bolnišnico. Pri bolniku, ki je doživel TIA, je 10 odstotkov možnosti, da ga bo naslednje leto zadela prava možganska kap.

NUJNE PREISKAVE PRI BOLNIKU S TIA

Pri bolniku, ki so ga sprejeli na urgentni oddelek zaradi suma na TIA, je treba opraviti mnogo preiskav. Z osnovnimi preiskavami krvi iščemo predvsem povišane maščobe v krvi ter povišane vrednosti krvnega sladkorja. Vsem bolnikom posnamemo EKG, s katerim iščemo navzočnost morebitnih motenj srčnega ritma, ki omogočajo tvorbo krvnih strdkov v srcu. Najpogostejša in najpomembnejša taka motnja ritma je atrijska fibrilacija, ki jo bolniki lahko čutijo kot popolnoma neredno utripanje srca. V pomoč pri iskanjeu strdkov v srcu ob atrijski fibrilaciji je tudi ultrazvočna preiskava srčnih votlin.

Zelo pomembna, varna in neboleča preiskava je dopplerska ultrazvočna preiskava vratnih žil, ki pokaže zožitve vratnih arterij.

Tomografsko računalniško rentgensko (CT) in magnetnoresonančno (MRI) slikanje glave ni primerno, saj tako eno kot drugo odkrije spremembe, ki bi kazale, da gre za TIA, le v enem do dveh odstotkih. Slikanje možganskega žilja (angiografijo) uporabljamo redko.

ZDRAVLJENJE IN PREPREČEVANJE

Zdravimo vse dejavnike tveganja za nastanek ateroskleroze (povišan tlak, sladkor, maščobe...), širimo zožene vratne arterije in zdravimo motnje srčnega ritma. Preventivno skušamo ponovitve preprečevati z učenjem o zdravem načinu življenja, svetovanjem pri hujšanju, spodbujanju k telesni dejavnosti in pri prenehanju kajenja.

Z mednarodnimi raziskavami so dokazali, da dnevni odmerek acetilsalicilne kisline, znane kot aspirin, zniža možnost nastanka kapi ali srčnega infarkta za 25 odstotkov. Danes obstajajo oblike acetilsalicilne kisline, ki ne dražijo želodca in so zato primerne tudi za bolnike s težavami z želodcem.

Pri bolnikih s povišanim krvnim tlakom je treba nemudoma urediti arterijski krvni tlak z uvedbo antihipertenzivnih zdravil. Zdravljenje povišanega krvega tlaka traja do smrti! Po začetku jemanja antihipertenzivnih zdravil se krvni tlak vrne na normalno vrednost, vendar to ne pomeni, da lahko zdravila nehate jemati! Krvni tlak je v mejah normalnih vrednosti zato, ker jemljete zdravila, in se bo, če jih nehate jemati, ponovno zvišal. Želena vrednost krvnega tlaka je, da je nižji od 140/90.

Pri ljudeh, pri katerih ugotovimo povišane maščobe v krvi, je potrebno zdravljenje z zdravili za zniževanje maščob. Če so ti bolniki obenem tudi čezmerno prehranjeni, je treba skupaj z zdravnikom sestaviti načrt zdravega hujšanja, ki temelji na kombinaciji zdrave prehrane ter obilice telesnega gibanja (vsaj 30 minut intenzivne telovadbe 3- do 4-krat na teden).

Bolniki s sladkorno boleznijo morajo, če so čezmerno prehranjeni, shujšati, hkrati pa jemati zdravila za zniževanje krvnega sladkorja. Če so vrednosti krvnega sladkorja, ki jih bolniki dobivajo peroralno, neobvladljive, je treba preiti na zdravljenje s podkožnimi injekcijami insulina.

Kadar najdemo pri bolniku motnjo ritma, kot je atrijska fibrilacija, jo glede na čas trajanja zdravimo na različne načine. Pri bolnikih z novonastalo atrijsko fibrilacijo, ki traja manj kot 48 ur, se odločimo za elektrokonverzijo – poseg, pri katerem bolnika uspavamo, nato pa z elektrošokom skušamo doseči redni srčni ritem. Pri bolnikih z dolgotrajno atrijsko fibrilacijo je potrebno antikoagulantno zdravljenje v kombinaciji z antiaritmiki.

Kot rečeno, lahko iz aterosklerotično zoženih vratnih arterij izhajajo krvni strdki, ki zamašijo možganske žile in povzročijo bodisi TIA bodisi možgansko kap. Kadar z ultrazvočno preiskavo vratnega žilja najdemo več kot 70-odstotno zožitev arterij, je treba te žile razširiti. To je rutinski poseg, opravljen v lokalni anesteziji, pri katerem s posebnim balonskim katetrom vstopimo prek dimeljskih arterij v žile in pod rentgenskim nadzorom mesto zožitve razširimo z balonom ali si pomagamo z žilnimi opornicami.

Za prav vse ljudi pa velja, da je nujno treba nehati kaditi. Kajenje namreč močno pripomore k hitrejšemu nastanku ateroskleroze. Ateroskleroza je bolezen vseh žil v telesu, od možganskih do srčnih – in kadar se zožijo slednje, pride do smrtno nevarnih srčnih infarktov. Kajenje škoduje pljučem in slabša njihovo delovanje, kar se lahko kaže s težkim dihanjem pri naporu. Ne nazadnje pa je neizpodbitno dokazano, da kajenje povzroča raka na pljučih, ki je eden najhujših rakov, kar jih poznamo, prognoza njegovega zdravljenja pa je zelo slaba.

 

Moje zdravje št. 10 / 28. marec 2006