Vloga zaščitnega sredstva

Posamezniki smo različno občutljivi za UV-žarke. Po občutljivosti zanje ločimo več tipov ljudi; glede na to, v katero kategorijo občutljivosti spadamo, naj bi se tudi primerno zavarovali pred vplivi sončnih žarkov. Paleta zaščitnih sredstev s faktorji od 2 pa vse do 60 je nadvse obsežna, izdelujejo jih razni proizvajalci, so zelo različne kakovosti in tudi cene se močno razlikujejo. Vse to kupca lahko bega. Zato se vedno odločimo za izdelke z najbolj kakovostnimi filtri, ki nas varujejo v vsem UV-območju in ki so dermatološko testirani. UV-filtri so predvsem organske kemične snovi, ki so sposobne absorbirati UV-žarke različnih valovnih dolžin. Visok zaščitni faktor v pripravku po navadi dobijo s kombinacijo več različnih UV-filtrov, pogosto pa jim dodajajo še anorganske filtre, ki UV-žarke odbijajo. Filtri so vgrajeni v primerno negovalno podlago v obliki mleka, kreme in gela. V obliki olja so le zelo nizki zaščitni faktorji. Številka, ki označuje pripravek, nam pove, kolikokrat dlje se lahko zadržujemo na soncu, kot bi se smeli nezaščiteni. Srednje občutljiv človek, na primer, se lahko brez neugodnih posledic nezaščiten zadržuje na vročem soncu samo 10 minut. Če uporabi zaščitno sredstvo s faktorjem 20, pa to pomeni da sme ostati tisti dan na soncu največ 200 minut, še bolje je, če je na soncu samo dve tretjini tega časa.

Naravna zaščita

Eden najpomembnejših naravnih zaščitnih mehanizmov kože pred UV-žarki je odebelitev vrhnjice. Toda za odebelitev potrebuje koža čas.
Drugi zaščitni mehanizem je nalaganje pigmenta melanina, ki ima fotoprotektivno delovanje in zasluge za kozmetični učinek ─ porjavitev.
Pri tem naj omenimo, da samoporjavitvena kozmetična sredstva niso zaščita pred UV-žarki, so pa primerno in pogosto dobrodošlo kozmetično sredstvo. Nekaj zaščite daje tudi porjavelost iz solarija. Solarij emitira le UV A-žarke, ki povzročajo staranje kože in nabiranje melanina v njej, ne spodbudijo pa zaščitne odebelitve kožne plasti.

   Edith Jošar, mag. farm., spec

Za koga

Pri nakupu pripravka moramo vedeti, kdo ga bo uporabljal. Otroci potrebujejo drugačen pripravek kot odrasli, svetlopolti ljudje se morajo drugače zaščititi kot temnopolti, alergiki potrebujejo poseben pripravek, prav tako ljudje, ki uživajo zdravila s fotosenzibilnim učinkom. Tisti, ki morate redno jemati zdravila, povprašajte o tem farmacevta ali zdravnika. Ljudje z nekaterimi kožnimi boleznimi, po posegu z laserjem, pri brazgotinah in kožnih znamenjih potrebujejo vsaj za prizadete predele najvišjo mogočo zaščito.

Kje dopustujemo

Pri izbiri pravilne zaščite igrata veliko vlogo zemljepisna širina in letni čas. Kdor se izpostavlja soncu doma na vrtu ali balkonu, potrebuje drugačno zaščito kot tisti, ki gre v hribe ali Sredozemlje, v tropske kraje ali recimo v Skandinavijo. Vedeti moramo tudi to, da prepušča čisti zrak več UV-žarkov kot onesnaženi. Odbijanje (refleksija) žarkov na snegu, ledu ali svetlem pesku lahko poveča intenziteto UV-žarkov do 85 odstotkov, kar pomeni, da tudi v senci nismo popolnoma zaščiteni. V vročih poletnih dneh se med 11. in 15. uro ni priporočljivo zadrževati na soncu.

Kakšen pripravek

Za tiste, ki ne marajo mazanja, je najprimernejši pripravek v razpršilu. Pogosto je to tudi lažji način, da zavarujemo otroke. Najpogosteje uporabljana so mleka ali losjoni, saj se zlahka razmažejo in vpijejo v kožo. Gel uporabljajo alergiki in mladi z mastno kožo, vendar pa se takšen pripravek hitreje kot drugi spere z vodo ali znojem, zato ga moramo večkrat nanašati. Kreme so namenjene predvsem suhim predelom, obrazu in dekolteju.

Napotki za uporabo

Pri izbiri pripravka upoštevamo posameznikove posebnosti in kraj dopustovanja.

Pripravek nanesemo 15 do 30 minut, preden se izpostavimo soncu. Za enkratni nanos uporabimo približno 25 ml pripravka. Večkratno nanašanje ne podaljša dovoljenega zadrževanja na soncu.

Hkrati s pripravki za zaščito pred soncem ne nanašamo na kožo parfumov in kozmetike, saj bi to povečalo možnost alergij.

Posebej zaščitimo bolj izpostavljene dele (nos, ustnice, ramena, zatilje), uporabljamo kakovostna sončna očala za zaščito oči in zračno pokrivalo.

Še posebej pazimo na zaščito pri otrocih, saj je otroška koža tanjša in zato bolj občutljiva.

Nega po sončenju

Po aktivnem dnevu na prostem potrebuje od sonca utrujena koža pravilno nego. Najprej odstranimo ostanke zaščitnega sredstva in si privoščimo osvežujočo prho. Kožo si namažimo z negovalnim losjonom, ki vsebuje snovi za njeno obnovo, jo vlaži in obenem blagodejno deluje na pordelo kožo.

In če smo bili predolgo na soncu?

Če se koža zateguje, srbi ali celo peče, jo čim prej ohladimo (hladni obkladki ali prhanje s hladno vodo ) in po potrebi v prvih nekaj urah vzamemo zdravilo (antihistaminik), ki preprečuje vnetni proces.

V nadaljnjem poteku se izločajo tkivni hormoni ( prostaglandini ), ki prav tako povzročijo vnetje. Pri tem pomagajo blaga nesteroidna zdravila (acetilsalicilna kislina, naproksen, ibuprofen). Na pordelo kožo ne mažimo past, mastnih krem ali mazil. Uporabimo vlažilne losjone, ki prijetno hladijo. In privoščimo koži počitek.

Če spadate tudi vi med tiste, ki se težko odpovedo užitku sončnih žarkov, bodite vsaj pozorni na navedene napotke in poskrbite, da bo čas zadrževanja na soncu razumem. Pri tem se primerno zaščitite pred vplivi UV-žarkov, predvsem pa skrbno zavarujte otroke.

 

Moje zdravje št. 10 / 28. marec 2006