Ali sta astma in alergijski rinitis res povezani bolezni?

Posameznik ima zelo pogosto obe bolezni. Še pogosteje pa ima najprej eno od obeh, največkrat rinitis, in tej se kasneje pridruži še astma. O povezanosti obeh že dolgo ne dvomimo več, saj povezavo potrjuje naša vsakodnevna praksa, znanstvene podlage o sorodnih in povezanih imunoloških procesih v sluznici nosu in bronhijev pa so prav tako že več let raziskane in utemeljene. Skoraj desetletje smo se trudili, da je bila sprejeta prej premalo poudarjena vloga nosne sluznice pri našem splošnem zdravju, pri imunskem odzivanju na snovi v okolju. Nosna sluznica je preddverje dihal, kjer se začnejo procesi, ki vodijo v zdravje ali v bolezen, največkrat v astmo, lahko pa tudi v druge alergijske bolezni. Zato danes vnetju v nosu, to je rinitisu, namenjamo veliko pozornost.

prof. Ema Mušič, dr.med.

Kako prepoznati alergijski rinitis pri bolniku z astmo?

Bolniki z astmo so predvsem pozorni na težave pri dihanju, na kašelj, izpljunek, neprenašanje določenih okolij. Zanemarijo pa manj moteče znake, kot so občasno kihanje, slabše prehodni nos, občasno curljanje iz nosu, tudi srbeč nos. Slednje pripisujejo »prehladom«. Poizvedbe pri bolnikih z astmo pa so pokazale, da ima simptome rinitisa kar 75 odstotkov astmatikov, vendar jih je bilo le 15 odstotkov med njimi zdravljenih tudi zaradi rinitisa. Na povezanost teh dveh bolezni vse bolj opozarjamo, pri čemer poudarjamo, da se bolezen dihal preprečuje že v nosu in da zdravljenje rinitisa že pomeni preventivo ali vsaj zaviranje intenzivnosti astme.

 

Zakaj je pomembno, da pri bolniku z astmo zdravijo alergijski rinitis?

Tako rinitis kot astma sta v osnovi alergijsko vnetje sluznice dihal. Na obeh lokacijah zdravimo torej vnetje, v katerem nastajajo izločki aktiviranih celic, ki imajo takojšnje in kasnejše učinke. Vnetno aktivnost lahko s sodobnimi metodami merimo, na primer količino dušikovega oksida v izdihanem zraku, analiziramo količino in vrsto nakopičenih vnetnih celic v izločku nosu in bronhijev, določamo raven zelo pomembnih celičnih izločkov pri vnetju ─ levkotrienov. Ugotovitve iz klinične diagnostike in raziskav alergije vplivajo na izbiro terapije. Zdravljenje rinitisa je pomembno zato, ker je v nosu proces imunskega vzburjenja v celicah mnogo bolj intenziven kot v bronhijih, kar pa vpliva tudi nanje. Poljudno povemo, da je nos stražarsko mesto v telesu, ki zaznava in sporoča ter usmerja procese v organizmu naprej.

 

Kakšna je vloga levkotrienov (vnetnih posrednikov) pri rinitisu in astmi, kakšne klinične učinke povzročajo?

Levkotrieni, nastali pri vnetju, učinkujejo na žilje in strukture v bronhialnih stenah, zlasti na gladke mišice. Povzročajo otekanje sluznice, to pa povzroči občutek zamašenega nosu in težkega dihanja. Dodatno tesnobo v prsih povzroča krč aktiviranih gladkih mišic. V sluznicah se v njihovi navzočnosti vzdržuje vnetje, kjer se kopičijo celice, ki vztrajno izločajo nove produkte, tudi nove levkotriene. Poleg levkotrienov so vnetni posredniki tudi citokini.

 

Kako se lotiti zdravljenja astme, povezane z alergijskim rinitisom?

Zdravniki imajo danes utrjeno sodobno znanje in vedo, da je osnova tega izogibanje alergenom ter zdravljenje oziroma preprečevanje vnetja. Zavedajo se imunoloških povezav med nosom in globljimi dihali. Vedo tudi, da ob neizogibnem vdihavanju alergena zaviramo takojšen alergijski odziv z antihistaminiki. Vse nadaljnje procese pa zaviramo s temeljnimi inhalacijskimi oblikami glukokortikoidov za sluznice in s sistemskimi antilevkotrieni v tabletah. Imajo natančna navodila, povzeta po evropskem strokovnem združenju za to področje (ARIA ─ Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma 2001), ki jih, lani obnovljene, prevzemamo tudi pri nas. V tem dokumentu je zapisano, da blage oblike astme z alergijskim rinitisom zdravimo enako uspešno z glukokortikoidi ali antilevkotrieni, hujše oblike obojega hkrati pa s kombinacijo teh zdravil. Dokazujejo, da antilevkotrieni uspešno zavirajo vnetje, torej kopičenje kritičnih celic. V več poročilih iz sveta lahko preberemo, opažamo pa tudi v naši praksi, da je bolnik manj discipliniran pri nasvetu za trajno rabo pršil in da bolje sodeluje z jemanjem tablet, zlasti takrat, ko znaki bolezni pojenjajo. Vemo pa, da je prikrito vnetje sluznice treba zdraviti dolgoročno.

 

Kakšno korist bo imel bolnik od uvedbe montelukasta v terapijo astme z rinitisom?

To zdravilo spada v skupino antilevkotrienov. Torej se bodo pri njem zmanjšali simptomi, ki smo jih našteli že ob vprašanju, kaj levkotrieni povzročajo. Zmanjšali se bodo simptomi zaradi vnetja in otekanja sluznice v nosu in bronhijih, zmanjšalo se bo krčenje bronhijev, manjša bo potreba po odmerkih inhalacijskih glukokortikoidov, ne bo potrebe po sistemskih glukokortikoidih, manjša bo poraba olajševal (pršil pri astmi).

 

So kakšne spremembe v smernicah pri obravnavi astme z alergijskim rinitisom?

Spremembe so upoštevanje imunoloških povezav med rinitisom in astmo, pristop k alergiji kot sistemski bolezni in poudarek ne samo na lokalnem, ampak tudi na sistemskem protivnetnem zdravljenju.


 

Moje zdravje št. 10 / 28. marec 2006