Doc. dr. Matija Tomšič, dr. med.

"Ni je države na svetu, ki bi imela bolj natančno epidemiologijo bolezni, kot je Slovenija. Naredili smo zelo korektno prevalenčno študijo in bili drugi na svetu, ki smo objavili incidenco Sjögrenovega sindroma, takoj za ZDA. Naše podatke citirajo tudi ameriški učbeniki."

 

Sjögrenov sindrom je avtoimunska bolezen žlez z zunanjim izločanjem solznih žlez, žlez slinavke, žlez na prebavilih ter žlez v koži ali nožnici, dihalih... Te žleze zaradi bolezni izločajo manj snovi, ki naj bi jo proizvajale (solzne žleze solze, žleze slinavke slino itd.). Gre za sistemsko bolezen veziva, kar pomeni, da obstaja možnost, da ne prizadene samo žlez, ampak tudi sklepe, kožo, pljuča, ledvice…

Veliko ljudi, približno 60 do 70 odstotkov, pride k zdravniku s klasičnimi sindromi: suha usta, težko požrejo grižljaj, ne da bi ga zalili s tekočino, občutek tujka, peska v očeh, pekoče oči, suha koža, bolečine pri spolnem odnosu… Od 30 do 40 odstotkov ljudi pa zdravnika obišče zaradi vnetja sklepov, kronične utrujenosti, izpuščajev, predvsem po nogah, ali izrazitega kariesa. Za vsemi temi težavami se lahko skriva Sjögrenov sindrom. Težava je ta, ker le redki obiščejo zdravnika zaradi suhih ust oziroma oči, zato ostane bolezen precej časa neodkrita.

Včasih so v procesu diagnostike Sjögrenovega sindroma sodelovali okulisti. Zdaj na KO za revmatologijo opravimo vso diagnostiko te bolezni sami. Menim, da mora bolnik na enem mestu opraviti čim več stvari, kar naša ambulanta zagotavlja. Tako sami opravljamo tudi biopsije labialne žleze, kar v svetu praviloma delajo otologi.

 

S schirmerjevim testom merimo količino solz v očesu. Listič, izdelan iz filtrirnega papirja, zataknemo pod rob spodnje veke in počakamo 5 minut. Nato izmerimo, koliko milimetrov lističa se je omočilo.

Količina sline, ki se »nakaplja« v posodico v 15 minutah, je eno od diagnostičnih meril.

Suh, razbrazdan jezik pri bolnici s Sjögrenovim sindromom

Pomembno je odkriti bolezen

Diagnoza se postavi na osnovi pogovora z bolnikom, ki razkrije družinsko anamnezo in pove o svojih prejšnjih boleznih, nato se opravijo najprej osnovne laboratorijske preiskave, potem pa še podrobne preiskave, s katerimi določamo specifična avtoprotitelesa. Poleg tega izvajamo teste, s katerimi ugotavljamo količino solz, poškodbo roženice in količino sline, ki jo posameznik izloči. V diagnostičnem postopku je občasno potrebna scintigrafija žlez slinavke. Za potrditev bolezni pa velikokrat odvzamejo še malo žlezo slinavko iz spodnje ustnice. Sjögrenov sindrom ima značilno histološko sliko s skupki vnetnih celic, ki okvarjajo žlezno tkivo.

Bolezen se pri manj kot 5 odstotkih bolnikov lahko razvije v rak bezgavk, zato je treba bolnike natančno spremljati. Še do pred kratkim je bilo devet diagnostičnih meril za postavitev diagnoze. Šele v zadnjih letih oziroma od leta 2002 pa je diagnostika te bolezni v svetu poenotena. Tudi sami smo sodelovali pri oblikovanju teh meril. Še po merilih iz leta 1996 je bilo mogoče postaviti diagnozo samo na podlagi pogovora z bolnikom in patoloških funkcijskih testov, ne da bi dokazali značilna avtoprotitelesa ali spremembe na mali žlezi slinavki.

Kako je mogoče pomagati?

Pri velikem odstotku bolnikov (po mnenju nekaterih celo pri 80 odstotkih) ima bolezen benigni potek. Težave so vezane predvsem na suhost oči in ust. Pri 20 odstotkih bolnikov bolezen poteka nekoliko bolj zoprno, z vnetji sklepov in vnetji žil, ki se lahko kaže po koži, ali s spremembami na pljučih in ledvicah. Približno pri 5 odstotkih bolnikov, predvsem tistih iz druge skupine, pa lahko po dolgotrajni bolezni stanje preide v maligno bolezen, zaradi česar so takšni bolniki pod skrbnim nadzorom naše ambulante. Bolniki iz prve, obsežnejše skupine potrebujejo zgolj enkrat na leto kontrolo v naši ambulanti in nadomestne solze ali slino ter seveda ustrezna navodila.

Slina ubija bakterije in če te ni, so zobje bolj nagnjeni h kariesu Zato bolnikom svetujemo, naj si redno, ne le po vsakem obroku, ampak tudi po zaužitju sladkane pijače, umijejo zobe. Bolniki naj ne pijejo velike količine vode, srkajo naj jo po požirkih, da se sluznica omoči. Preveč izdatno pitje ponoči sili na stranišče in glede na to, da bolezen pogosto spremlja utrujenost, nenehno nočno vstajanje to utrujenost še stopnjuje. V vodo si je priporočljivo kaniti tudi nekaj kapljic limone, ki vpliva stimulativno na žleze slinavke. Če ne pomaga nič od tega, je na voljo zdravilo, ki vsebuje pilokarpin, ki stimulira žleze. Če gre za prizadetost pljuč ali ledvic, je potrebno zdravljenje z glukokortikoidi, občasno tudi z imunosupresivnimi sredstvi, ki so v bistvu citostatiki. Pri vnetju sklepov, ki je lahko kronično, pride v poštev tudi zdravljenje z antimalariki.
 

Bolezen žensk

Prevalenca bolezni je 0,6-odstotna, kar pomenim, da zboli šest ljudi na 1000 prebivalcev. Incidenca (pojav novih bolnikov na leto) pa je 4 na 100.000, po nekaterih novih raziskavah tudi več, do 5,6. Zbolevajo predvsem ženske, starejše od 40 let. Razmerje med ženskami in moškimi je 10:1, kar pomeni, da je bolezen desetkrat pogostejša pri ženskah kot pri moških. Če ne gre za sistemsko prizadetost, je čakalna doba za pregled 6 mesecev. Od prvih težav do postavitve diagnoze bolezni mine po navadi šest let.virček:

Včasih imamo suha usta, pa to ne pomeni nujno, da gre za Sjögrenov sindrom.

Na suhost ust lahko vpliva starost, z leti namreč žleze manj intenzivno izločajo snovi. V tem primeru priporočamo dodajanje umetnih solz in posameznika napotimo k okulistu. Tudi nekatere kronične okužbe, na primer okužba z virusom hepatitisa C, kažejo podobne simptome, zato pri teh bolnikih določimo specifična protitelesa na okužbo s tem virusom. Diabetiki imajo pogosto suha usta, ta pa so lahko tudi posledica uživanja nekaterih zdravil (antidepresivi, zdravila za odvajanje vode), nanje pa vpliva tudi suh, ogrevan zrak v prostorih pozimi…

 

Moje zdravje št. 09 / 14. marec 2006