Ima Amy prav? Psihologi nam navsezadnje že desetletja pravijo, naj ne sodimo drugih po videzu ali prvem vtisu, enako kot ne knjige po platnicah. Podzavestno in celo nezavedno se namreč prepogosto oklepamo stereotipov. Na podlagi vedenja v določenih okoliščinah radi posplošujemo o človekovemu značaju – za Amy neobritost pomeni lenobo … Socialni psihologi nas opozarjajo, da nam takšno »predalčkanje« oži duha in izkrivlja podobo resničnosti. Takšno neutemeljeno sklepanje imenujejo zmotno pripisovanje temeljnih lastnosti.
Pa je presojanje ljudi po videzu in njihovih dejanjih res tako brez osnove? Raziskovalci poudarjajo, da je splošno prepričanje o nezanesljivosti prvih vtisov neutemeljeno. Fenomen prvih vtisov je pretresla le peščica psihologov, ker večina ni želela tvegati večletnega dela samo zato, da bi potrdili na videz že znano resnico. Nova psihološka dognanja še burijo duhove, toda brez dima ni ognja. Ugotovljeno je, da lahko že z nekajminutnim zbranim preučevanjem neznancev, čeprav teh ni v prostoru, razberemo presenetljivo veliko.

Presoja po elementih

Tujca od prvega trenutka srečanja presojata drug drugega. Lasje, obrazna mimika, postava, oblačila, kretnje oddajajo signale, ki jih ovrednotimo v nekaj minutah ali sekundah. In v trenutku, ko druga oseba spregovori, nas doseže nov val podatkov: Kako glasno govori? Je glas drhteč ali odločen? Kako previdno izbira besede?
So ta znamenja dovolj, da si ustvarimo mnenje o osebnosti drugega človeka? Znanstveni odgovor ni preprost. Psihologi se dolgo niso mogli zediniti niti glede opredelitve osebnosti. Zadnja leta za opredelitev osebnosti obstaja več modelov.

Najbolj se je, v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja, uveljavil model glavnih petih lastnosti. To so: odprtost za doživljanje, vestnost, ekstravertiranost, sprejemljivost in nevrotičnost. Odprtost na splošno odseva posameznikovo pripravljenost prilagajati svoje navade in prepričanja. Vestnost kaže na to, koliko posameznik pri odločanju upošteva druge. Ekstravertiranost določa, koliko je posameznik odprt do drugih in voljan podajati se v nove okoliščine. Sprejemljivost kaže, kako dobro se oseba razume z drugimi. Nevrotičnost umešča osebo na lestvico z razponom od stabilnosti, zaskrbljenosti do nestanovitnosti.

Pozneje je več psihologov poskušalo odpraviti prekrivajoče se dejavnike in predlagalo nove nize. V zadnjih petih letih so jih izdelali tudi tisti, ki so želeli preučiti, kako uspešno poskusne osebe ocenjujejo ljudi, ki jih vidijo prvič. Raziskovalci so prostovoljcem izročili vprašalnike ali posneli njihova prva srečanja in prišli do novih spoznanj. Izdelali so tudi sheme, s katerimi lahko ocenimo sami sebe.

Kaj razkriva značaj

Vodilni na področju, kako dobro ocenjujemo druge, je psiholog z univerze v Teksasu Samuel D. Gosling. Meni, da nam za verno oceno posameznikovih lastnosti ni nujno treba biti v njegovi družbi; vtis si lahko ustvarimo že ob pogledu na njegovo lastnino.

Prvi sklop izkazuje identiteto. To so simboli, ki jih posameznik zavestno ustvarja za sporazumevanje z zunanjim svetom. Dijak, na primer, ki v svoji sobi obesi sliko Alberta Einsteina, skuša razkriti nekaj o svojih intelektualnih vrednotah. Nekateri prelepijo stene s plakati glasbenikov in oglasi za pivo, drugi pritrdijo knjižne police in jih zapolnijo s poravnanimi vrstami klasičnih romanov, tretji obesijo fotografije prijateljev, s katerimi se družijo.

Drugi sklop so vedenjske sledi. Te puščamo nezavedno – zgoščenke, ki obležijo na delovni mizi, govorijo o glasbenem okusu, umazane nogavice na tleh kažejo na ukvarjanje s športom (in pomanjkljivo redoljubnost).

Postavimo, da bi Amy pred neprijetnim zmenkom imela priložnost pokukati v Andyjevo stanovanje ali pisarno. Bi zmenek zavrnila? V Goslingovi raziskavi je osem preizkusnih oseb imelo možnost pokukati v pisarne 70 različnih delavcev. Ti pred ogledom niso smeli ničesar spremeniti. Vsak je tudi izpolnil osebnostni vprašalnik in navedel dva dobra prijatelja, katera so nato prosili, naj ocenita njegov ali njen značaj. Rezultate so uporabili kot referenco, s katero so primerjali presoje osmih posameznikov.
Poskusne osebe so izredno dobro ocenile osebnosti delavcev, še zlasti to, kako odprt in ekstravertiran je kdo. Ujemanje se je pokazalo tudi pri sprejemljivosti in čustveni trdnosti.

Preizkusne osebe so Goslingu povedale opažanja, na podlagi katerih so oblikovale ocene. Gosling je poskusil izbrati najbistvenejše. Čisto in pospravljeno pisarno so opazovalci razumeli kot trden dokaz vestnosti. Domiselno urejen prostor naj bi kazal posameznikovo odprtost. Če bi Amy videla večno nepospravljeno Andyjevo pisarno, bi najbrž že prej podvomila, ali ji bo všeč.

Domovi razgaljajo

Gosling je dokazal tudi, da si mnenje o značaju neznanih ljudi ustvarimo ob vpogledu v njihov dom ali na spletno stran. Ker zaposleni navadno ne odločajo o postavitvi elementov v svojih pisarnah, posameznikov dom razkrije več. V eni od Goslingovih študij so si preizkusne osebe ogledale 80 študentskih stanovanj. Čist in urejen prostor so korektno označile kot odsev discipline in zanesljivosti. Raznolikost knjig in periodike, ne pa njihova količina, je bila prav tako zanesljiv kazalec »odprtosti« – pripravljenosti sprejemati poglede drugih.

Presenetljivo je, da je poskusnim osebam uspelo deloma ugotoviti tudi čustveno stabilnost in sprejemljivost stanovalca, čeprav za to niso imele nobenih konkretnih dokazov, na katere bi se lahko oprle. Kako so prišle do tega, ne ve dobro niti Gosling.

Seveda je malo verjetno, da bi si Amy pred prvim zmenkom z Andyjem ogledala njegovo spalnico. Gotovo pa bi se lahko jezila nase, da je prezrla prijateljičino informacijo (prijeten fant, pred kratkim razočaran) in se ni potrudila, da bi o njej izvedela kaj več. Če bi pobrskala po spletu, bi našla njegovo osebno domačo stran in odkrila, da je prebral kar nekaj knjig Charlesa Bukowskega, kar morda deloma pojasnjuje njegovo nagnjenje do zdelanih oblačil in tudi zanimanje za literaturo.
Koliko nam običajno dodelana podoba na spletni strani pove o človekovem značaju? Veliko, saj vse elemente vsebuje z namenom in so izkaz identitete. Gosling je nedavno objavil študijo, v kateri navaja ugotovitev, da je posameznikova domača spletna stran dober kazalec odprtosti, vestnosti, ekstravertiranosti in čustvene stabilnosti. Sprejemljivost iz nje ni zelo razvidna. Domače strani dajejo najmanj toliko informacij kot posameznikova pisarna, pravi. Spletne strani vsebujejo tudi vedenjske sledi – tipkarske napake ali slovnične nepravilnosti –, ki lahko vplivajo na bralčevo presojo.

Pazljivo in počasi

Naj so spletne strani, domovi in pisarne še tako zgovorni, je najmočnejši vir informacij za natančno presojo še vedno živi stik iz oči v oči. Četudi Amy ni vedela o Andyju skoraj ničesar, si je o njem ustvarila popolno sliko zgolj v nekaj minutah.

Če je srečanje prekratko ali vsebuje premalo kazalcev, nastajajo napake. Metaanaliza iz leta 2002 na primer potrjuje, da lepšim ljudem včasih pripisujemo višjo inteligenco. Obenem so leta 1995 v Nemčiji pokazali, kako naglo izpuhti teža videza, ko človek spregovori. Pred kratkim pa je bila objavljena študija, ki kaže, da zadostujejo le tri minute, da si ustvarimo dokaj natančno sliko o intelektualnih sposobnostih bralca.

Čedalje več raziskav kaže, da posamezniki sicer različno pronicljivo presojajo ljudi, toda na podlagi prvega vtisa večina razmeroma dobro sklepa. Vedeti pa moramo, da bežni pogledi, občutek in klišeji ne zadostujejo in da tovrstno sklepanje podpira miselni proces.


Kdo ste?

Preden ugotovite, ali so drugi vašo osebnost razumeli prav, si morate sami priti na jasno, kakšne so vaše značajske lastnosti. Spodnji vprašalnik za samopresojo je razvil psiholog Samuel D. Gosling z univerze v Teksasu. Vsaki izjavi pripišite številko, ki kaže, v kolikšni meri za vas velja ali ne. Izraze upoštevajte kot par, četudi se vam za enega zdi, da bolj drži kot drugi. Nato s pomočjo ključa ugotovite, kako močno je v vas zastopanih pet lastnosti, ki jih mnogi psihologi uporabljajo za presojanje osebnosti in njenih morebitnih motenj.

  1. Sploh ne drži
  2. Deloma drži
  3. Ne drži povsem
  4. Niti drži niti ne drži
  5. Malce drži
  6. Še kar drži
  7. Popolnoma drži


Menim, da sem:

  1. ekstravertiran(a), zanesenjašk(a)
  2. kritičen(a), prepirljiv(a)
  3. zanesljiv(a), samodiscipliniran(a)
  4. zaskrbljen(a), se hitro vznemirim
  5. odprt(a) za nove izkušnje, kompleksen(a)
  6. zadržan(a), tih(a)
  7. sočuten(a), topel(a)
  8. neorganiziran(a), malomaren(a)
  9. umirjen(a), čustveno trden(a)
  10. konvencionalen(a), neustvarjalen(a)

 

Glavnih pet lastnosti:

Odprtost: lastnost je močno izražena, če je vrednost pri 5. vprašanju visoka, in šibko izražena, če je vrednost pri 10. vprašanju nizka.

Vestnost: močna pri visoki vrednosti pri 3. vprašanju, šibka pri nizki vrednosti pri 8. vprašanju.

Ekstavertiranost: visoka pri 1. vprašanju, nizka pri 6. vprašanju.

Sprejemljivost: visoka pri 7. vprašanju, nizka pri 2. vprašanju.

Nevrotičnost: visoka pri 4. vprašanju, nizka pri 9. vprašanju.

 

Moje zdravje št. 09 / 14. marec 2006