Tako kot za vitamine so strokovnjaki tudi za minerale izračunali, kolikšne so naše dnevne potrebe oziroma priporočeni odmerki in najvišje dovoljene količine, ki nam ne povzročajo škode. V primerjavi z vitamini so si te meje veliko bliže. Z uravnoteženo prehrano večinoma zadostimo potrebam po mineralih, s pretiranim dolgotrajnim vnašanjem posameznega minerala pa lahko porušimo ravnotežje med njimi. Večji odmerki kalcija tako zavirajo prehod železa, cinka in še nekaterih mikroelementov v kri. Veliki odmerki železa pa motijo prenos cinka iz prebavil v kri, zato naj bi zdravila z železom jemali ločeno od hrane.
Telo vzdržuje s svojimi mehanizmi dokaj stalne koncentracije mineralov v krvi, te pa se lahko porušijo zaradi bolezni ali ob jemanju nekaterih zdravil. Velik vpliv na koncentracije mineralov v krvi imajo na primer zdravila, ki odvajajo vodo, zdravila za zniževanje krvnega tlaka..., zato moramo upoštevati navodila zdravnika ali farmacevta za njihovo varno uporabo glede na vnos mineralov. Tako na primer nadomestki soli, ki vsebujejo kalij in jih jemljejo ljudje s povišanim krvnim tlakom kot nadomestilo za kuhinjsko sol, niso primerni ob jemanju določenih zdravil za zniževanje krvnega tlaka (zaviralci angiotenzinske konvertaze in antagonisti angiotenzina II). Ob sočasnem jemanju se lahko zviša koncentracija kalija v telesu, to pa vpliva neugodno predvsem na delovanje srca.
Značilnega pomanjkanja posameznega minerala, razen joda, ki ga zato danes dodajajo kuhinjski soli, skoraj ne poznamo. Pomembni pa postajajo nekateri minerali, kot so magnezij, kalcij in selen, ker naj bi delovali preventivno pri nekaterih kroničnih boleznih.
Kalcij za močne kosti
Danes je zelo priljubljeno jemanje kalcija v preventivne namene za preprečevanje osteoporoze. Toda zavedati se moramo, kako nadvse pomembno je, da mladostniki v obdobju intenzivne rasti zaužijejo dovolj hrane, bogate s kalcijem, predvsem mleka in mlečnih izdelkov. V mladosti je pomembno, da človek doseže dovolj veliko kostno gostoto, ker je tako zmanjšano tveganje za nastanek osteoporoze v kasnejšem življenjskem obdobju. Osteoporoza močno ogroža zlasti ženske v obdobju po menopavzi. Zato naj bi preventivno zaužile vsaj 1200 mg kalcija na dan s prehrano ali v obliki kalcijevih pripravkov. Na trgu je danes zelo veliko kalcijevih pripravkov, od prehranskih dopolnil do zdravil, in obogatene, tako imenovane funkcionalne hrane s kalcijem. Pri izbiri najprimernejšega pripravka se je smotrno posvetovati s farmacevtom v lekarni, saj na izkoristek kalcija iz pripravkov vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi zdravila. Kalcij v obliki karbonata in fosfata se mora raztopiti v kislem želodčnem soku, zato je izkoristek kalcija iz teh tablet lahko zelo zmanjšan ob sočasnem jemanju zdravil, ki zmanjšujejo izločaje želodčne kisline. V tem primeru so veliko bolj primerne topne oblike kalcija, ki jih raztopimo v vodi in popijemo. Ker veliko starostnikov trpi zaradi pomanjkljivega izločanja želodčne kisline, so tudi zanje bolj primerne topne oblike kalcija. Poleg tega strokovnjaki priporočajo jemanje kalcijevih pripravkov, če je le mogoče, zvečer, ker se kostno tkivo obnavlja predvsem ponoči. Vendar z jemanjem kalcija ne kaže pretiravati, saj kalcij vpliva na prebavo – povzroča zaprtje in obremenjuje ledvice, v kombinaciji z vitaminom D pa lahko privede do povišane koncentracije kalcija v krvi - hiperkalcijemije.
Tudi pomanjkanje magnezija naj bi vplivalo na nastanek osteoporoze, zato so na trgu na voljo že kombinirani pripravki z magnezijem in kalcijem v najugodnejšem razmerju. Magnezij ima pomembno vlogo tudi pri uravnavanju krvnega tlaka, zato se priporoča uživanje rastlinske hrane, ki je najbogatejši vir magnezija. Znanstveniki so primerjali med sabo študije, v katerih so raziskovali vpliv dodajanja magnezija v obliki pripravkov v primerjavi z uživanjem hrane, bogate z magnezijem. Tudi tu se je pokazalo, da je vpliv zdrave prehrane precej večji od dodajanja samega magnezija, kar velja pripisati še varovalnemu učinku kalija in vlaknin v rastlinski hrani ter spremenjenim prehranjevalnim navadam v celoti. Zaradi prsti, osiromašene z minerali, in premajhnega uživanja zelenjave, sadja ter polnozrnatih izdelkov nekateri znanstveniki menijo, da zaužijemo premalo magnezija in da ga je treba dodajati. Pred uporabo pripravkov z magnezijem se je vsekakor koristno posvetovati z zdravnikom, saj ob okvarjenem delovanju ledvic pride po povečane koncentracije magnezija v krvi in motenj srčnega ritma. Odmerki magnezija, večji od 400 mg na dan, pa povzročijo drisko.
Utrujenost zaradi pomanjkanja železa
Naslednji mineral, katerega vnos je kritičen in pomanjkljiv, zlasti pri posameznih skupinah prebivalcev, je železo. Železo je nujno potrebno za prenos kisika po telesu. Njegovo pomanjkanje se kaže z utrujenostjo, slabšo delovno sposobnostjo in odpornostjo proti boleznim. Do pomanjkanja železa prihaja predvsem pri dojenčkih, ki niso dojeni do šestega meseca starosti in ne uživajo humaniziranih mlečnih formul, pri mladostnikih v obdobju intenzivne rasti, nosečnicah, intenzivnih športnikih, vegetarijancih in ženskah z močnejšimi menstrualnimi krvavitvami. Železo se veliko bolje absorbira iz mesne hrane kot iz rastlinske in morali bi pojesti približno dvakratno količino rastlinskih virov železa v primerjavi z mesnimi viri. Če se pojavijo znaki anemije, mora nadomeščanje železa zdraviti zdravnik z ustreznimi zdravili. Samozdravljenje s pripravki, ki jih lahko kupimo brez recepta, zaradi nizke vsebnosti železa niso primerni. Zlasti pri otrocih je treba skrbno odmeriti količino železa, pripravke železa pa hraniti zunaj njihovega dosega zaradi nevarnosti zastrupitve.
Pa še nekaj besed o selenu, katerega jemanje priporočajo v preventivne namene, ker naj bi bil lovilec prostih radikalov. Selenove spojine naj bi upočasnile procese staranja in delovale varovalno pred nastankom srčnih in rakavih obolenj. Zato potekajo številne raziskave, ki bi dokazale njegov koristni učinek pri določenih vrstah raka. Vendar se je zlasti pri rakavih boleznih treba o njegovem uživanju posvetovati z zdravnikom in upoštevati dejstvo, da sta si priporočeni in največji dovoljeni vnos razmeroma blizu. Za pokrivanje vsakodnevnih potreb ga dobimo dovolj v žitih in mesu. Njegov najbogatejši vir so brazilski oreški, zato jih lahko uživamo le občasno.
Tudi pri uporabi mineralov prihajajo znanstveniki do številnih novih spoznanj, vendar previdnost pri njihovem uživanju ni nikoli odveč. Nasvet strokovnjaka, zdravnika ali farmacevta v lekarni, ni samo dobrodošel, temveč v nekaterih primerih nujno potreben.
Moje zdravje št. 09 / 14. marec 2006
