“V Sloveniji smo imeli po podatkih registra raka za Slovenijo leta 2002 181 novih primerov raka ledvice, od tega približno 50 odstotkov lokaliziranega, 15 odstotkov lokalno razširjenega in 25 odstotkov napredovalega (metastatskega). Za preostalih 10 odstotkov stopnja razširjenosti bolezni ni bila znana,” pojasnjuje dr. Breda Škrbinc, specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Med bolezenskimi znaki raka ledvic so lahko bula v trebuhu, stalna bolečina ob strani telesa, kri v urinu, utrujenost, izguba teka in hujšanje ter anemija. “Znane so nekatere družinske bolezni, v okviru katerih družinski člani pogosteje in tudi v nižjem starostnem obdobju kot sicer zbolevajo za rakom ledvic (nedružinske oblike imajo najvišjo incidenco med 50. in 70. letom starosti), sicer pa kot mogoči nevarnostni dejavniki zbolevnosti veljajo kajenje (po nekaterih ocenah lahko celo do 30 odstotkov raka ledvic pripišemo kajenju), debelost, visok krvni tlak, čezmerno uživanje analgetikov, zlasti pri bolnikih, pri katerih je zaradi tega nastopila analgetična nefropatija, kot nevarnostne dejavnike pa preučujejo tudi številne industrijske snovi in onesnaževalce okolja,” razlaga dr. Breda Škrbinc.

Standarna metoda zdravljenja je operacija

Napredovane ledvične tumorje je težko zdraviti, saj so zelo odporni proti kemoterapiji in zdravljenju s citokini. Za zdravljenje bolnikov z metastatskim ledvičnim karcinomom pogosto uporabljajo interferon alfo in interlevkin, vendar imata oba hude neželene reakcije. Dr. Breda Škrbinc pravi: “Vse oblike raka ledvic zdravimo operativno, če je to tehnično izvedljivo. Operativno zdravljenje je na prvem mestu tudi pri bolnikih z že napredovalo boleznijo. Če kirurško zdravljenje metastatske bolezni ni mogoče, pride v poštev tako imenovano imunomodulatorno zdravljenje.” V zadnjem času pa precej obetajo nova, tarčna zdravila, ki so usmerjena na določene rastne dejavnike ali druge molekule v rakavi celici. Takšni zdravili sta sunitinib in sorafenib; zavreta namreč rast žilja rakavih celic z delovanjem na različne encime in lahko povzročita tudi smrt tumorskih celic. Prvi izsledki so obetavni: pri četrtini do tretjini bolnikov, pri katerih so tumorji kljub zdravljenju z imunomodulatorji napredovali, so po zdravljenju s temi zdravili opazili občutno zmanjšanje velikosti tumorja.

Raziskava omogoča dostop do tarčnega zdravila

“Do zdaj onkologi nikjer po svetu nismo imeli na voljo učinkovitih zdravil za standardno zdravljenje raka ledvic,” pojasnjuje dr. Breda Škrbinc. “Ameriška zvezna uprava za hrano in zdravila pa je decembra 2005 in januarja 2006 za zdravljenje napredovalega (metastatskega) raka ledvic odobrila dve tarčni zdravili, sorafenib in sunitinib. Obe zdravili sta se v dosedanjih raziskavah izkazali kot bistveno učinkovitejši od dosedanjega zdravljenja, vendar v Evropi za zdaj še nobeno ni registrirano. Na Onkološkem inštitutu bomo sodelovali v ‘mednarodni raziskavi’ zdravila sunitinib; to je namenjeno bolnikom z napredovalim rakom ledvic, ki so jih pred tem že zdravili z imunološkimi zdravili. Ker je dejanski namen raziskave omogočiti bolnikom dostop do tega tarčnega zdravila, ki sicer v Evropi še ni na voljo, ne bomo izvajali klasične raziskave, ampak se dejansko vključujemo v mednarodni projekt nadzorovanega uvajanja že dokaj preizkušenega zdravila. Tako sunitinib kot sorafenib sta v obliki kapsul oziroma tablet, kar pomeni, da bolniki med zdravljenjem ne bivajo v bolnišnici, ampak zdravila jemljejo doma ter hodijo na ambulantne preglede. Med pregledom onkolog oceni učinek zdravljenja ter tudi neželene učinke in glede na to prilagodi nadaljnje zdravljenje.”

 

Moje zdravje št. 08 / 28. februar 2006