V razvitem svetu s prehrano večinoma zadostimo potrebam po vitaminih in mineralih, saj se znaki pomanjkanja v obliki blažjih bolezenskih stanj – hipovitaminoz  pojavijo zelo redko. Vendar prodaja vitaminsko-mineralnih pripravkov povsod po svetu, tudi v Sloveniji, narašča. Vitamini so za mnoge ljudi simbol za zdravje, moč, dobro počutje in od njih pričakujejo preveč, celo čudežne ozdravitve.

Strokovnjaki danes opozarjajo pred pretirano uporabo vitaminov in mineralov, in sicer pred uporabo v odmerkih, večjih od priporočenih, dlje časa, saj lahko resno ogrozijo naše zdravje. »Več je bolje,« torej za uživanje vitaminov in mineralov ne velja.

Bodite pozorni na vsebnost vitaminov in mineralov v pripravkih. Označeni so na ovojnini kot odstotek priporočenega dnevnega odmerka s kratico PDO ali angleško RDA. Uživanje vitaminov in mineralov do največ trikratne vrednosti RDA tudi daljši čas imamo za varno, razen vitamina A in D, ki se lahko jemljeta brez posveta z zdravnikom samo v priporočenem dnevnem odmerku. V posameznih primerih, kot je uživanje vitaminov in mineralov med nosečnostjo, pri otrocih ali kroničnih boleznih, se je priporočljivo posvetovati s strokovnjakom, farmacevtom v lekarni ali zdravnikom, saj ob prekoračitvi priporočenih odmerkov lahko škodujemo svojemu zdravju. V nekaterih primerih lahko pride tudi do medsebojnih učinkov - interakcij med vitamini in minerali ter zdravili, ki jih jemljemo.

Prekoračitev vitamina A pri nosečnicah je nevarna za plod

Še posebno previdne morajo biti nosečnice. Izogibati se morajo prevelikemu vnosu vitamina A in njegovih predstopenj, karotenoidov. Že enkratna prekoračitev priporočenega odmerka je lahko nevarna za razvoj ploda. Zato za vse ženske v rodni dobi, ki ne uporabljajo kontracepcije, velja, da naj uživajo vitamin A le v priporočenem odmerku, tega pa dosežemo že z zdravo prehrano. Naravni viri vitamina A so jetra, jetrni izdelki, mleko, mlečni izdelki, margarina, jajca, jedilno olje. Vsakodnevno uživanje jeter ali pripravkov iz njih ni priporočljivo, ker lahko presežemo varno količino 1,5 mg vitamina A na dan. Pretirano uživanje vitamina A tudi ni dobro za starostnike, saj vpliva na razvoj osteoporoze, to je na zmanjšanje kostnega tkiva, in poveča tveganje za zlom kolka.

Za zdravljenje in preprečevanje osteoporoze se priporoča jemanje vitamina D, vendar tudi v tem primeru ne smemo pretiravati. Vitamin D vpliva na vnos, absorpcijo, kalcija iz prebavil; če prekoračimo vnos vitamina D za 100 odstotkov prek priporočenega odmerka, lahko nastane v telesu povečana količina kalcija. Ta se potem nalaga v mehka tkiva in vodi v povečano tveganje za nastajanje ledvičnih kamnov. Zato bodite pozorni ob nakupu kalcijevih pripravkov, ki imajo dodan vitamin D, še posebno takrat, ko vam je zdravnik morda že predpisal na recept zdravilo z vitaminom D. Farmacevtu v lekarni povejte, katera zdravila že jemljete, da ne bi prišlo do čezmernega vnosa vitamina D. Strokovnjaki svarijo pred pretirano uporabo vitamina D tudi pri otrocih, čeprav je sicer nujno potreben za preprečevanje rahitisa. Pri prevelikem nekajtedenskem uživanju namreč zavre rast. Zato pri nas velja doktrina, da predpisujejo vitamine in minerale do enega leta starosti le zdravniki pediatri ter odsvetujemo vsakršno samozdravljenje z vitamini in minerali, preden otrok ne dopolni prvega leta starosti.

Za vodotopne vitamine – vitamini B-kompleksa in vitamin C velja, da se ob pretiranem jemanju brez škode za organizem izločijo iz telesa. Vendar tudi z njimi ne kaže pretiravati. Priporočen odmerek za vitamin C je 60 do 90 mg na dan. Kratkotrajno jemanje povečane količine vitamina C med gripo in prehladom ne povzroči nobene škode, razen morebitne driske ali draženja želodčne sluznice. Dolgotrajno jemanje večjih količin vitamina C, več kot 2 g na dan, pa povzroči nastanek oksalatnih kamnov v ledvicah.

Ne zaupajte zmotam o čudežnih učinkih megaodmerkov

Na svetovnem spletu lahko najdemo veliko nepreverjenih informacij o koristni uporabi posameznih vitaminov v tako imenovanih megaodmerkih. Obljubljajo čudežne ozdravitve neozdravljivih bolezni, kot so na primer različne vrste raka. Toda strokovnjaki svarijo pred pretirano uporabo vitaminov in mineralov pri teh bolnikih, saj lahko naredijo več škode kot koristi. Vitaminsko-mineralne dodatke priporočajo le pri tistih bolniki, ki s prehrano ne zadovoljijo vsakodnevnih potreb in še to samo v priporočenih odmerkih.

Preprečevanje raka z vitamini

Za preprečevanje nastanka rakavih bolezni in drugih civilizacijskih bolezni, kot so bolezni srca in žilja, so danes zelo aktualni antioksidacijski vitamini in minerali: vitamini C, E, beta-karoten (predstopnja vitamina A) in selen. Vendar tudi z uporabo teh ne smemo pretiravati, saj imajo pri pretirani uporabi lahko prav nasprotni učinek. Najbolje je, da jih dobimo v zadostni količini s hrano, saj so v njej navzoče še druge snovi, kot so flavonoidi, ki podpirajo njihovo delovanje.

Antioksidanti so lovilci prostih radikalov, ki nastanejo v telesu v večji količini med drugim tudi kot posledica kajenja. Ocenjujejo, da ena inhalacija cigaretnega dima vsebuje 1014 prostih radikalov. Zato so znanstveniki skušali dokazati, da dodajanje antioksidantov zmanjša tveganje za nastanek pljučnega raka. Doslej so spoznali, da deluje najbolj zaščitno uživanje korenja, ker to vsebuje veliko alfa- in beta-karotena. Ko pa so skušali dokazati zaščitni vpliv beta-karotena samega, so prišli do nasprotujočih si rezultatov. Pogostnost obolevanja za pljučnim rakom se je celo povečala pri tistih kadilcih, ki so jim dodajali 20 mg beta-karotena na dan, in raziskavo so morali predčasno končati. Danes se zdi, da je kadilcem pametneje odsvetovati dodatno uživanje beta-karotena kot pa ga priporočiti. Zaščitni učinek korenja ni odvisen samo od ene snovi, ampak od celote in ta primer dokazuje, da je zdravo prehranjevanje mnogo bolj koristno kot uživanje vitaminsko-mineralnih nadomestkov. Pri kadilcih je nekoliko povečana potreba po vitaminu C, in sicer se priporočeni dnevni odmerek poveča za tretjino ter znaša 120 mg na dan. Veliki odmerki vitamina C – 500 mg v obdobju dveh mesecev  so delovali prav nasprotno, in sicer so povečali delež prostih radikalov. Tako tudi za vitamin C velja, da ga ni smotrno uporabljati v odmerkih, večjih od priporočenih za kadilce.

Kdaj torej posežemo po vitaminsko-mineralnih dodatkih?

Strokovnjaki so si edini, da samo takrat, ko iz kakršnih koli razlogov ne moremo zadostiti potrebam z zdravo prehrano. Predvsem pa z njihovo uporabo ne smemo pretiravati, saj vpliv na zdravje pri dolgotrajnem jemanju prevelikih odmerkov vitaminov in mineralov še ni povsem raziskan in varen.

 

Moje zdravje št. 08 / 28. februar 2006