Barva rdeče pese je posledica vijoličnega barvila betacianina in rumenega betaksantina, čeprav ta običajno ne pride do izraza; delovanje barvil je antioksidativno. Peso sestavlja okoli 86 odstotkov vode, 10,5 odstotka sladkorja, drugo pa so še dušične snovi, maščobe, beljakovine, celuloza ter izredno pomembni vitamini in minerali. Zelo bogata je s folno kislino. Po podatkih je na gram teže vsebuje približno en mikrogram; to naj bi bilo (pri povprečni velikosti gomolja) 25 odstotkov priporočene dnevne količine za odraslega človeka. Sodi v skupino vitaminov B, ki jih telo potrebuje za gradnjo novih celic. Ključna je za zdrav razvoj zarodka, zato je pomembno, da jo ženske uživajo v zadostni količini, tj. 180 mikrogramov na dan, med nosečnostjo pa naj bi se vnos tega vitamina povečal na 400 mikrogramov na dan. Sodeluje tudi pri nastajanju rdečih krvnih celic, s čimer se izboljšuje preskrba celic s kisikom, in želodčne kisline. Folna kislina je potrebna za normalno delovanje prebavnega trakta in živčnega sistema, nevrobiologi pa so odkrili, da brez nje ne bi bili mogoči občutki sreče, optimizma in evforičnosti.
Rdeča pesa vsebuje veliko vitamina C, znanega prehranskega antioksidanta (kakršna so prej omenjena barvila), ki nevtralizira kisikove proste radikale, ki prispevajo k razvoju bolezni, kot so rak, siva mrena ter bolezni srca in žilja.
Pesa pa je še bolj kot z vitamini bogata z minerali. Silicij krepi vezivna tkiva, kožo, kosti in iz možganov odstranjuje kovinske strupe. Natrij in kalcij sta v ustreznem (10:1) razmerju, kar je dobro za topnost kalcijevih oblog, ki se nakopičijo v žilah in s tem povzročajo krčne žile, otrdele arterije ali motnje v delovanju srca. Železo je zaradi svoje kakovosti pomembno pri nastajanju rdečih krvnih telesc, ni pa ga dovolj, da bi rdeča pesa, kot je dolgo veljalo za resnično, pomagala pri preprečevanju anemije. Magnezij preprečuje oziroma zavira stres in je za telo nepogrešljiv, saj sodeluje pri številnih presnovnih reakcijah, predvsem pri nastajanju celične energije. Poleg omenjenih rudnin ta vrtnina vsebuje še mangan, potreben za delovanje encimov, ki omogočajo nastanek ščitničnih hormonov, kalij, ki je hranilo za fiziološke telesne funkcije, ter selen, jod, baker, cink idr.
Najbolje je, če peso uživamo surovo; pri kuhanju, če je to daljše od petnajstih minut, se namreč izgubi zelo veliko folne kisline ter drugih pomembnih vitaminov in mineralov. Sveže iztisnjeni pesin sok (uporabljamo lahko gomolj in liste) velja kot odličen za splošno izboljšanje krvi. Sok zadostuje že v manjših količinah, na primer kozarec na dan, ker ima močno čistilno reakcijo in lahko povzroči vrtoglavico, glavobole, občutek slabosti ali drisko. Lahko pa ga pripravimo tudi v kombinaciji z drugimi vrstami sadja ali zelenjave, na primer z jabolki, limonami ali korenčkom. Sok rdeče pese naj bi pomagal odpravljati tudi menstrualne težave, pri čemer ga je treba uživati od dvakrat do trikrat na dan v odmerkih od 0,5 do 0,8 decilitra.
Moje zdravje št. 08 / 28. februar 2006