Slabokrvnost nastane zaradi pomanjkanja rdečih krvničk (eritrocitov) in znižane ravni hemoglobina v krvi. Ker ta svoje naloge, prenosa kisika do telesnih celic, ne opravlja, kot bi moral, so celice slabo oskrbljene s kisikom. Za tvorbo eritrocitov telo potrebuje predvsem železo, vitamin B12 in folno kislino; če kateregakoli primanjkuje, smo na dobri poti, da postanemo slabokrvni. Običajno na to opozarjajo simptomi, kot so utrujenost, slabo počutje, zmanjšana odpornost, zasoplost, hitrejše ali neenakomerno bitja srca, vrtoglavica in glavobol; v hujših primerih se lahko pojavijo bolečine v prsih in nogah.
Anemija zaradi pomanjkanja železa je najpogostejša in se pojavi pri ženskah pogosteje kot pri moških, saj navadno nastane zaradi močnih menstrualnih krvavitev; lahko pa je tudi posledica krvavitev v prebavilih, črevesnega tumorja ali želodčnih razjed. Pogosto se z njo spopadajo noseče ženske, sploh če nosijo dvojčke ali trojčke ali če je minila le krajša doba od zadnje nosečnosti. Otrok za svojo rast potrebuje železo, zato zaloge jemlje materi, pri kateri se posledično potreba po železu in vitaminih zelo poveča. Prehrana, ki vsebuje omenjeni mineral ter folno kislino in vitamin B12, je zato še kako pomembna.
Največ v mesu in jajcih
Pusto meso, perutnina, jajca in školjke so najboljši vir organskega železa, ki ga telo najlažje absorbira. Pri neorganskem železu, ki ga dobimo v zelenolistni in temnordeči zelenjavi (npr. rdeči pesi, fižolu, suhem sadju), je absorpcija težja. Zato je pomembno, da hkrati s temi živili uživamo vitamin C (npr. pomaranče, limone, sveža zelenjava), saj ta pomaga telesu, da absorbira večje količine železa. Če ti ukrepi ne pomagajo, so na voljo tudi pripravki z železom, ki pa jih ne smemo uživati skupaj s kalcijem ali mlečnimi izdelki. Vsekakor ni odveč posvet z zdravnikom; preveč železa namreč povečuje tveganje za bolezni srca.
Znaki pomanjkanja folne kisline in vitamina B12 so si podobni, in sicer slabost, otrplost in ščemenje v udih ter (to velja le za folno kislino) rane v ustih in pekoč jezik. Za folno kislino pa je tudi dokazano, da preprečuje okvare pri zapiranju nevralne cevi oziroma hrbteničnega kanala (v njem poteka hrbtenjača) pri plodu. Odrasel človek dnevno potrebuje približno 400 mikrogramov folne kisline (vitamina skupine B), ki se med drugim nahaja v fižolu, govedini, jetrih, brokoliju, beluših in predvsem zelenolistni zelenjavi, na voljo pa so tudi kapsule in tablete. B12 se nahaja v govedini, jagnjetini, mleku, siru ipd., torej živilih živalskega izvora, zato pomanjkanje tega vitamina pogosto prizadene vegetarijance in lahko vodi v anemijo.
Moje zdravje št. 05 / 10. januar 2006