Rekreacija naj bi tudi zavrla napredovanje bolezni, ki prizadenejo delovanje možganov, prav tako naj bi zavirala pojav depresije in anksioznosti. Dolgoročni učinki se kažejo v upočasnjenem delovanju vplivov staranja na možgane, najbolj presenetljivi izsledki pa so tisti, ki dokazujejo, da se z rekreacijo zmanjšajo možnosti pojava alzheimerjeve bolezni pri starejših.
V zadnjih dveh letih je bilo na to temo opravljenih kar nekaj raziskav. V letošnji raziskavi, v katero so vključili več kot 880.000 učencev srednjih šol zvezne države Kalifornija v Združenih državah Amerike, so primerjali rezultate testov, s katerimi so ugotavljali telesno zmogljivost šolarjev, z rezultati testov iz matematike in bralnih sposobnosti. Izsledki raziskave so naslednji: dijaki, ki so med športnimi aktivnostmi izpolnili le tri od šestih zastavljenih ciljev, so pri matematičnem testu dosegli 48 točk, medtem ko je bilo povprečno število točk tistih, ki so opravili vseh šest športnih nalog, kar 60. »To seveda ne pomeni, da lahko telesno razgibavanje nadomesti intelektualno dejavnost, lahko pa jo pospeši,« so zaključili raziskovalci.
Učinki telovadbe nastopijo zelo hitro
Nekateri ljudje poročajo, da se učinki pojavijo, še preden je vadba končana. Tako ima pisec Thomas Boettcher ob robu plavalnega bazena vedno list papirja in svinčnik, da lahko čim prej zapiše ideje, ki se mu utrnejo med plavanjem. »Plavanje pospešuje moje vzorce mišljenja,« zatrjuje Boettcher.
Dolgoročne koristi pa so še večje. Opravljenih je bilo kar nekaj raziskav s starejšimi ljudmi. Izsledki študij so med drugim pokazali, da redna telesna aktivnost, tudi če je to le vsakodnevni sprehod, pomembno izboljša spoznavno funkcijo ter zmanjša njeno upadanje pri starejših ženskah, prav tako pripomore k večji sposobnosti ločevanja pomembnih od nepomembnih podatkov ter boljši izvedbi miselnih nalog. Raziskava, ki jo je izvedel dr. Arthur Kramer, profesor psihologije na Univerzi v Illinoisu, dokazuje, da rekreacija dobesedno pomlajuje možgane. Tako je pri svojih pacientih opravil magnetno resonanco možganov pred redno polletno telovadbo in po njej. Rezultati so bili presenetljivi – slike so pokazale, da redna telesna aktivnost ustvarja vzorce delovanja možganov, kot so značilni za 20-letnike.
Na podlagi navedenih ugotovitev poskušajo znanstveniki dognati, koliko in katera vrsta razgibavanja prinaša največje koristi. Nekatera vprašanja, kot so, kako dolgo je treba telovaditi, koliko napora je treba vložiti in koliko časa trajajo učinki, tako še vedno nimajo dokončnega odgovora. So si pa znanstveniki edini, da je zmernost boljša od velikih obremenitev, kot je na primer maraton.
Moje zdravje št. 06 / 24. januar 2006
foto: www.sxc.hu