Hkrati pa je v ustvarjanju postajala znatno pristnejša in svobodnejša. Z izgubo zavor, zaradi česar se je sicer vedla družbeno neprimerno, se je otresla realistične norme, njena dela pa so dobila izrazitejši čustveni naboj.

Primer je bil nenavaden, a ne osamljen. Speča ustvarjalnost se je ob pojavu fronto-temporalne demence prebudila mnogim, čeprav se dotlej sploh niso ukvarjali z umetnostjo.


Sposobnost ustvarjanja je ena najpomembnejših človekovih lastnosti. Vpogled v živčne mehanizme dobimo pri delu z bolniki, ki so zaradi možganske okvare nenadoma pridobili nenavadne spodobnosti. Za ta namen se uporabljata funkcionalno slikanje z magnetno resonanco in elektroencefalografija (EEG).

Daru ustvarjalnosti bog ni skopo razdelil. Ustvarjalno mišljenje je človeška norma, ne le odlika peščice genijev, in poteka pri skoraj vseh duševnih dejavnostih. Prikličemo jo lahko z vadbo in optimiziranjem svojih nazorov ter okolja.

Znanstveniki si prizadevajo odkriti, zakaj je gibalo navdiha pri nekaterih vedno v visoki prestavi, nekateri pa se borijo že za prosti tek.

 

»Ustvarjalnostni količnik«

Na videz protislovno dejstvo, da za ustvarjalnost ni ključna inteligenca, je pred več kot 50 leti opazila ameriška vojska. Ključna spremenljivka je razlika med konvergentnim in divergentnim mišljenjem.

Konvergentno razmišljanje stremi k eni sami pravilni rešitvi problema. Pravo rešitev problema najdemo z logiko in presodimo, ali je nedvoumno pravilna ali napačna. Inteligenčni testi obravnavajo predvsem konvergentno mišljenje.

Ustvarjalni ljudje pa zmorejo zaobiti konvencionalne vzorce mišljenja in po novih poteh priti do nenavadnih, različnih, številnih, na prvi pogled ne očitnih rešitev. Ta sposobnost se imenuje divergentno mišljenje.

Izmerljiv »ustvarjalnostni količnik«, analogen inteligenčnemu, za zdaj še ne obstaja. Le malo tehnik, kot npr. Toranceov test ustvarjalnega mišljenja, nam lahko da občutek, kateri ljudje bi utegnili biti ustvarjalnejši.

Razlikovanje med divergentnim in konvergentnim mišljenjem je nevroznanstvenike napeljalo k preučevanju, ali procesa potekata v različnih možganskih območjih.

Poskusi so privedli do prelomnega odkritja, da možganski polovici ne obdelujeta istih informacij. Predvsem leva je med drugim odgovorna za sporazumevanje. Obdeluje slušno in pisno gradivo ter govorico telesa. Desna se ukvarja s podobami, melodijami, modulacijo, kompleksnimi vzorci (obrazi) in orientacijo telesa v prostoru. Raziskovalec Roger W. Sperry je za svoje delo na tem področju leta 1981 dobil Nobelovo nagrado.
Tako delitev potrjujejo tudi raziskave pri bolnikih, ki jih je prizadela kap. Okvara v desni polovici skorajda ne prizadene govora, pač pa zavedanje telesa, prostorsko orientacijo, umetniško nadarjenost in celo sposobnost igranja šaha.

Poskusi do dokazali, da je leva možganska polovica odgovorna za konvergentno mišljenje, desna pa za divergentno. Leva preučuje podrobnosti in jih obdeluje logično in analitično, manjka pa ji občutek za abstraktne povezave. Desna stran je bolj domiselna in intuitivna in teži k celostnemu pristopu, vključevanju delcev informacij v celoto.

 

Osvobojena ustvarjalnost

Podlaga naši ustvarjalni sposobnosti je divergentno razmišljanje desne možganske polovice. Osrednjo vlogo igrajo radovednost, želja po preizkušanju, igrivost, tveganje, prožnost duha, metaforično razmišljanje in estetika. Toda zakaj ustvarjalnost ostaja tako težko opredeljiva? – Ker ima desno možgansko polovico vsak, bi potemtakem v vsakem od nas morale vreti nekonvencionalne zamisli…

Otroci imajo obilo inovativne energije. Raziskovalci pravijo, da smo mladi kakor stroji za ustvarjalnost, a da se naš dar sčasoma zatre. Šole si zelo prizadevajo naučiti otroke pravilnega, ne pa ustvarjalnega reševanja problemov. Ta sistem vlada prvih 20 let našega življenja. Zahteva in nagrajuje ciljno logično razmišljanje, faktografske, jezikovne in matematične sposobnosti. Konvergentno mišljenje čedalje bolj ponotranjamo za ceno ustvarjalne zmožnosti. Um je deloma stvaritev navade, saj je uporaba uveljavljenih živčnih poti bolj ekonomična od iskanja novih ali nenavadnih in ker živčne povezave zaradi nerabe ustvarjalnih sposobnosti krnijo. Če boste razmišljali vedno enako, boste tudi dobili vedno isto – znane stare zamisli.

 

Ustvarjalnost vključuje obe možganski polovici

Preučevanje dementnih bolnikov potrjuje, da »logična« leva polovica lahko ovira »ustvarjalno« desno polovico. S tehnikami predstavljanja je bilo ugotovljeno, da se pri ljudeh s fronto-temporalno demenco zmanjšuje dejavnost nevronov predvsem v levi polovici. Bolniki imajo govorne težave in se ne ozirajo na družbene norme, prav to pa prebuja njihove speče umetniške talente. Primer za to sta ustvarjalna genija Vingent van Gogh in Francisco Goya. Vseeno pa ne smemo misliti, da nas do genijev loči le drugačna leva možganska polovica. Vsaka nekonveniconalna zamisel ni nujno dobra niti uporabna.

Najpomembnejše ustvarjalno delo je koristno, relevantno ali učinkovito. Ocenjevanje ustvarjalnih misli iz desne polovice poteka v levi polovici. Leva možganska polovica preverja desno. Ustvarjalnost vključuje obe možganski polovici.

 

Pot odkritij

 

Za ustvarjalni preboj je potrebno tudi konvergentno mišljenje. Navdih ne pride sam od sebe, ampak temelji na trdnem znanju. Ustvarjalni ljudje so navadno zelo dobro podkovani v svoji disciplini. Ni sicer nemogoče, da bi se domislili česa sijajnega z neznanega področja, je pa bolj malo verjetno. Einstein se je, preden je zapisal enačbo relativnostne teorije, dolga leta ukvarjal s strogo fizikalnimi problemi, matematiko in celo filozofijo. Besede legendarnega inovatorja Thomasa A. Edisona držijo kot pribite: »Nadarjenost je 1 odstotek navdiha in 99 odstotkov dela.«

Modelov procesa ustvarjalnosti je več, vsi pa priznavajo fazo priprave, ki je trda in dolgotrajna. Ko izziv prepoznamo, ga je treba preučiti z znanih in neznanih vidikov. Proces mora biti podoben umski raziskovalni nalogi, ki lahko poteka v katerikoli smeri. Nove rešitve se pojavijo v razgrajevanju in prerazporejanju gradnikov na vse mogoče načine. To od reševalca zahteva popolno poznavanje gradnikov.

Sposobnost kombiniranja zamisli je zelo pomembna. Zelo inovativni so nadarjeni za povezovanje elementov, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega. Zato morajo imeti zelo jasne predstave. Več ko vemo, laže pridemo do inovativnih rešitev.

 

»Umska fermentacija«

Iskanje navdiha ni vedno preprosto. Pomagamo si tako, da za nekaj časa opustimo misel na problem. Ustvarjalnost ne pride na silo, kar pojasnjujejo številni genialni prebliski, kadar se um ukvarja z dejavnostjo, ki ni povezana s problemom. Tako je zato, ker se, oskrbljen s potrebno surovino, ne neha ukvarjati s problemom. Nekateri psihologi to imenujejo umska fermentacija ali inkubacija. Domnevajo, da se obstoječe asociativne povezave med pojmi in domišljijo v umu zrahljajo in da jih nove informacije predrugačijo. Sprostitev in odmik spremenita pogled na problem, ne da bi se um tega zavedal.

Sprememba perspektive omogoča alternativne povezave in ustvarja pogoje za nov, morda ustvarjalnejši pristop. Oddih možganom omogoča, da sami odstranijo ovire na poti. Nove povezave na določeni točki preniknejo v zavest in to zaznamo kot nepričakovan intuitivni preblisk.

Mali preboji, ki jih doživljamo vsi, nas utrjujejo v prepričanju, da vsakogar čakajo tudi večji. Svetli trenutki se v naših možganih porajajo, vse dokler obstajata pripravljalna in inkubacijska faza. Toda dejstvo ostaja, da na živčne procese, ki potekajo med ustvarjalnostjo, ne moremo aktivno vplivati ali jih pospeševati, ker jih ne ozaveščamo. Zato tudi najbolj ustvarjalnim (za zdaj) preostane predvsem urjenje potrpežljivosti.

 

Moje zdravje št. 05 / 10. januar 2006