Zato v visokogorju »vsekakor ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem«, pravi asist. Mirjam Rogl Butina, dr. med., specialistka dermatovenerologinja. Pojasnila je, da se sonce oziroma sončni žarki, ki so sicer šibkejši, odbijajo od snega, zato intenzivneje vplivajo na kožo in tako lahko hitro povzročijo opekline. Vendar nikakor ni zanemarljiv podatek, da je učinek smučanja s hitrostjo 30 km/h pri 0 stopinjah Celzija enak smučanju pri –35 stopinjah. »Vsekakor je ob daljši izpostavljenosti hujšemu mrazu, vetru in padavinam potrebna intenzivnejša zaščita. Takrat se izsušenosti in draženju pridruži nevarnost omrzlin, ki hitreje prizadenejo starejšo kožo in seveda otroke. V teh primerih svetujemo bodisi pogostejše nanašanje siceršnjega zaščitnega mazila, ali posebna mazila z dodatkom zaščite proti mrazu, ali pa celo nošnjo ustreznih zaščitnih mask, ki jih dobite v specializiranih trgovinah,« je povedala asist. Mirjam Rogl Butina.

Pametna izbira zaščitnih pripravkov

Kot že omenjeno, zimski čas deluje na organizem (kožo) prav nasprotno kakor v poletnih mesecih, ko se prekomerno potimo. V zraku je namreč manj vlage, le-to izgublja tudi koža, ki je posledično bolj suha, zato je na nas, da ji vlažnost povrnemo oziroma jo zaščitimo pred zunanjimi dejavniki. Po besedah dermatovenerologinje zaščitne pripravke izbiramo glede na vrsto kože (mastna, suha, mešana), starost in spol osebe, upoštevati pa moramo tudi morebitne bolezenske spremembe na koži. »Zimska zaščitna krema naj bo nekoliko bolj mastna od tiste, ki jo uporabljate v toplih letnih obdobjih. Vsaj enkrat dnevno priporočamo nanos ustrezne zaščitno-negovalne kreme tudi osebam, ki v toplejših mesecih tega ne potrebujejo,« svetuje. Glede ličenja kot še dodatne zaščite obraza pravi, da je to povsem osebna odločitev in da je kožo mogoče ustrezno zaščititi tudi brez ličil. Kljub temu pa dodaja, da »plast pudra preko pravilno izbrane negovalno-zaščitne kreme nedvomno predstavlja dodaten blažilec zlasti pri spremembah temperature (prehod s prostega v stavbo in obratno)«.

Jasno je torej, da že omenjeni zunanji vplivi prizadenejo tako mlado kot tudi staro, utrujeno kožo. Vendar, kot je poudarila asist. Mirjam Rogl Butina, je odziv omenjenih tipov kože različen. Razlaga, da ima mlada (zdrava) koža dobro zaščitno sposobnost in je optimalno navlažena, na drugi strani pa starejša koža postaja vse bolj atrofična (oslabela) – vezivnega tkiva, v katerem se zadržuje vlaga, je vse manj, navlaženost kože pa je posledično slabša. Poleg tega je stanjšana in spremenjena tudi vrhnjica (epidermis), kar oslabi zaščitno vlogo kože. Nadalje še dodaja, da v okolju z nizko vlažnostjo, kot so centralno ogrevani prostori, in pri nizkih zunanjih temperaturah hitro pride do izgube že tako zmanjšane vsebnosti vode; k pospešeni izgubi vode in še dodatni oslabitvi zaščitne vloge kože pa prispevajo tudi razne poškodbe in vnetja, ki so posledica najrazličnejših zunanjih dražečih dejavnikov, proti katerim je zaščita že tako ali tako oslabljena.

 

Brez vitaminov in mineralov ne gre

Za zdravo in sijočo kožo pa je odločilnega pomena tudi zmerna in uravnotežena prehrana s pomembnimi vitamini in minerali. Če primanjkuje vitamina A, je koža zelo suha, v najslabših primerih celo otrdela. Proti temu naj bi pomagale kure iz na primer banan, korenja, buč, tudi mleka. Pomanjkanje vitaminov B1 in B2 se kaže v bledi in slabo prekrvljeni koži, kar se da popraviti z uživanjem sadja in zelenjave živih barv, kot so špinača, melone, paradižnik… V matičnem mlečku, pšeničnih kalčkih, melasi in cvetnem prahu pa se nahajajo precejšnje količine vitamina B5, ki krepi naravno obrambo proti zunanjim infekcijam. C-vitamin, ki ga sicer uničuje tobak, je potreben za nastajanje in ohranjanje kolagena, ki koži daje voljnost in pospešuje celjenje ran. Veliko vsebnost omenjenega vitamina imajo citrusi, brstični ohrovt ter drugo živobarvno sadje in zelenjava. Z oljem bogata živila so priporočljiva za tiste s pomanjkanjem vitamina E, ki med drugim prispeva k rehidraciji kože. Cink omogoča normalno delovanje žlez lojnic in se nahaja v ostrigah, svinjini, puranjem mesu in jogurtu. Že omenjena antioksidantna hranila (vitamini A, C in E) pa poleg opisanih lastnosti tudi upočasnjujejo proces staranja. Ne nazadnje je tudi pomembno, da pijemo veliko vode. Ta namreč kožo hrani, vlaži od znotraj in iz celic odstranjuje odvečne snovi. Velike količine popite kave, čaja, alkohola ali telesna dejavnost zahtevajo večji vnos vode od običajne priporočljive dnevne količine, ta je sicer od 1,2 do 1,6 litra.

 

Moje zdravje št. 05 / 10. januar 2006

foto: L'Oreal