»Astma se lahko razvije kadar koli, čeprav se običajno prvič pojavi v otroštvu. Dogaja se tudi, da ima bolnik prvič težave z astmo, ko začne prejemati določena zdravila, ki zdravijo druge bolezni. Prej morda blage astme sploh ni občutil, nekatera zdravila pa jo lahko poslabšajo,« je povedal Mitja Košnik. Mednje spadajo predvsem zdravila za povišan krvni tlak ali bolezni srca.

Adolescenti so najmanj zavzeti za zdravljenje

Kadar se astma pojavi šele v odrasli dobi, je praviloma težje oblike, kar pomeni, da je odpornejša proti zdravljenju. »Načeloma se zdravljenje odraslih ne razlikuje od zdravljenja otrok. Bolnikom damo enake nasvete in uporabljajo enaka zdravila,« pojasnjuje Košnik in dodaja, da so adolescenti manj zavzeti za zdravljenje in zato težavnejši kot majhni otroci ali starejše osebe.

Zdravljenje astme je kompleksen proces in predpis zdravil je le eden izmed ukrepov. Za dober učinek zdravil je namreč treba še marsikaj storiti. »Najprej je treba odstraniti ali vsaj čim bolj zmanjšati dejavnike, ki slabšajo bolezen. To so predvsem cigaretni dim, alergeni in škodljiva zdravila. Pozdraviti je treba tudi druge bolezni, kot sta kronično vnetje nosu in iztekanje želodčne kisline v požiralnik. Prav tako je treba zdraviti tudi psihične motnje, na primer alkoholizem, osebnostne motnje in depresijo, da bolnika motiviramo,« je spremljajoče ukrepe pri zdravljenju astme opisal Košnik. Študije pa kažejo, da preventivna zdravila za astmo pravilno jemlje le tretjina bolnikov, ki jim jih predpišejo.

Najpomembnejša naloga zdravnika pri zdravljenju astme je po Košnikovih besedah postaviti trdno diagnozo: »Ne samo, da mora biti diagnoza pravilna, ugotoviti je treba tudi druge bolezni, ki lahko bolniku povzročajo težave. Pomembne so tudi druge bolezni in zdravila, ki lahko otežujejo zdravljenje.« Seveda je bolnika treba prepričati, da se odvadi kajenja, saj to preprečuje, da bi se astma ustrezno stabilizirala.

Škoduje predvsem kajenje

Marsikaj pa lahko bolnik naredi tudi sam. Predvsem ne sme kaditi. Glede na izkušnje zdravnikov pa kadi kar tretjina astmatikov. »Kadilci so izključeni iz vseh pomembnih študij, ki preučujejo zdravila za astmo. Nekaj manjših študij pa je jasno pokazalo, da astmatikom kadilcem zdravila za astmo bolj malo pomagajo,« je opozoril Mitja Košnik.

Bolnik mora biti do svojega zdravljenja zahteven in se ne sme zadovoljiti že z omiljenimi težavami. Pomemben je temeljit pogovor z zdravnikom, ki mora bolniku pojasniti, kaj lahko od zdravljenja pričakuje. »Bolnik mora biti vedoželjen in se mora o astmi čim bolj poučiti,« še svetujejo na Golniku. Stabilnost svoje bolezni lahko astmatiki sami nadzorujejo z redno meritvijo pljučne funkcije s prenosnim aparatom in izpolnjevanjem vprašalnika, poimenovanega Test za nadzor astme. Gre za mednarodno uporabljan in priznan vprašalnik.

Dobro je tudi, da bolnik pozna principe uporabe zdravil, tako da lahko sam določa odmerke glede na stabilnost bolezni. »Nujno je tudi vedeti, kdaj je treba ob poslabšanju bolezni nemudoma poklicati osebnega zdravnika,« še svetujejo na Golniku.

Partnerstvo: bolnik, zdravnik in medicinska sestra

Naloga zdravstvenih delavcev je po Košnikovih besedah predvsem motivirati bolnika za zdravljenje. Veliko lahko pri tem naredi medicinska sestra. »Organizira lahko poučevanje bolnikov, je z njimi v pogostih stikih in spremlja, ali bolnikovo zdravljenje poteka v okvirih, ki jih je predpisal zdravnik,« še pravijo na Golniku.

Žal astme ni mogoče popolnoma pozdraviti, saj gre za doživljenjsko bolezen, ki pri odraslih le redko izzveni. Bolnik pa lahko simptome močno ublaži. Sodeluje lahko tudi v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, znanje za obvladovanje svoje bolezni pa lahko utrdi tudi v »astma šoli«, ki jo organizirajo na Golnik.

 


Moje zdravje št. 04 / 6. december 2005