Od skrivanja na zadnjih sedežih do skoraj javne predstave

Najstnikom tretjega tisočletja se ni treba umikati na zadnje sedeže avtomobilov ali čakati, da bodo starši spraznili hišo ali stanovanje za nekaj dni, da bodo lahko seksali. Šetnajstletniki se sproščeno pogovarjajo v klepetalnicah in sprehajajo po vročih internetnih straneh. Mnogim današnjim staršem se zdi samoumevno, da srčni izbranci njihovih najstniških otrok spijo pri njih – pa ne zato, ker so morda zamudili zadnji avtobus – in primer iz nemške sodne dvorane, ko so na pol leta zapora obsodili mamo, ki je daljnega leta 1973 svojemu enaindvajsetletnemu sinu dovolila, da je spal s svojo sedemnajstletno zaročenko, se zdi kot iz pravljice. Dandanes sporočila o spolnosti posredujemo že majhnim otrokom, velikokrat na način, ki za njihovo zrelost ni primeren. Mladi, fizično sicer popolnoma odrasli, socialno pa še zdaleč ne, vstopajo v spolnost zgodaj, odnos do spolnosti v družbi je liberalen, vse generacije rastejo s podobami erotike in golote.

Precenjevane spolne izkušnje vrstnikov

»Prek spolnosti se v dobi odraščanja križajo prav vse poti razvoja,« pojasnjuje priznana strokovnjakinja s področja otroške in mladostniške psihiatrije prof. dr. Martina Tomori s Kliničnega oddelka za mentalno zdravje Psihiatrične klinike Ljubljana. »Telesni ravoj se prepleta z razvojem osebnosti. Najstnik se osamosvaja od družine, oblikuje svojo identiteto, gradi odnos do telesa, uri sposobnost prilagajanja, obvladovanja in sprostitve, uči se, kako prevzeti odgovornost. Vse to je tako ali drugače povezano tudi s spolnostjo, katere razvoj najstniku na začetku prinaša več bojazni kot kot zadovoljstva. Tako kot druge dimenzije osebnosti je tudi razvoj spolnosti odvisen od dogajanj mnogo pred začetkom adolescence: zgodnjih čustvenih navezav, čutnih zaznav, izkušenj v primarnih odnosih z drugimi. Raziskave kažejo, da najstniki precenjujejo spolno izkušenost svojih vrstnikov. Dogaja se, da zato, ker ne želijo v ničemer zaostajati, vstopajo v spolnost neustrezno motivirani in še ne prav pripravljeni. Spolno vedenje je v predstavi mnogih, posebno zelo mladih in osebnostno nezrelih predadolescentov, povezano z odraslostjo in samostojnostjo. Če se najstnik ob osamosvajanju ne uspeva potrjevati z zrelimi oblikami vedenja, se podaja v (pre)zgodnje spolne odnose, katerih izkušnje niso niti lepe niti zadovoljujoče, travm, ki jih prinašajo, ter slabe samopodobe, pa se je kasneje težko otresti.«

Od veliko partnerjev do nobenega

»Mladostniku so odnosi sila pomembna tema,« nadaljuje prof. dr. Martina Tomori. »Prek njih pojmuje sebe in svet. Z njimi regulira svoje samospoštovanje in v njih išče potrditev svoje vrednosti in odrešitev pred tesnobo. Prek odnosov z vrstniki gradi temelje za bližnji, ljubezenski, spolni odnos z nekom. To je zanj težko, saj še ne zna razvijati novih navezav (čeprav si jih silno želi) na način, ki ne bo ogrozil njegove (komaj pridobljene in utrjene) identitete. Na poti učenja za bližino odkriva lastne šibkosti in se sooča z možnostjo izgube že doseženega napredka pri razvoju lastne individualizacije. Konkretno in simbolično je obremenjen z genitalnim delom sebe in hitro lahko zaide v zmoto, da je bližnji odnos z nekom zagotovljen s tistim, kar sam pojmuje kot dobra spolnost. Prakticira površne, stereotipne odnose z veliko partnerji, kar za marsikoga tudi v odraslosti ostane edini nivo navezave, ki ga je sposoben. Na drugi (diametralni) strani so najstniki, ki se v bojazni, da bi jim spolnost ogrozila občutek, da obvladujejo svoje življenje in tako zaželeno avtonomijo, umikajo v izogibanje spolnim stikom ali različne kompenzacije.«

Pri štirinajstih prepozno za pogovor

Velika dilema večine staršev je, kdaj je najbolj pravi trenutek za to, da s svojimi odraščajočimi otroki spregovorijo o spolnosti. Prof. dr. Martina Tomori pojasnjuje: »O spolnosti ne moremo začeti govoriti 'na ukaz', z določenim dnem, pač pa z njo otroka na zdrav, spontan in njemu razumljiv način seznanjamo že od zgodnjih otroških let. Vsak otrok ima obdobje, ko ga zanima vse v zvezi s prihodom na svet, in če na njegova vprašanja odgovarjamo njegovi starosti primerno, se, prvič, naučimo z otrokom govoriti o spolnosti, in drugič, povečamo si možnosti, da se bomo o njej lahko pogovarjali tudi v obdobju njegovega odraščanja. Če pri tem ne pozabimo, da je tudi spolni razvoj povezan s kakšno zmoto in ponesrečenim poskusom, ki ga ni treba takoj obsoditi in se nad njim zgražati, mu bomo dali prava napotila, kako naj spolnost in vse, kar je z njo povezano, vgradi v svoje življenje. Spolnost namreč ni samo prijetno dejanje, zoženo na nekaj trenutkov, pač pa se skozi in z njo kaže vse, kar medosebni odnosi so: prilagajanje, sodelovanje, gojenje bližine, naklonjenost, toplina, zaupanje. S spolnim vedenjem je povezana tudi odgovornost do drugega. Otroci so spolna bitja in če se kot starši tega zavedamo, lahko naredimo veliko, da bodo naši najstniki v spolnost stopali dobro opremljeni in odgovorni.«

Prvi spolni odnos pri šestnajstih

O spolnosti najstnikov je bilo konec prejšnjega stoletja bolj malo govora, vseeno pa je bilo zbranih dovolj podatkov za grobo oceno stanja. Konec šestdesetih let je večina deklet privolila v prvi spolni odnos zato, da bi ustregla fantu, starost, pri kateri je med rjuhe prvič skočila večina mladih, pa je bila 18 let. Danes se mladi za prvi spolni odnos večinoma odločajo iz ljubezni in radovednosti, starostna meja pa se je spustila z 18 na 16 let, pri čemer dobra desetina mladih s spolnimi odnosi začne že pri štirinajstih ali petnajstih. Kljub temu je mladoletnih mamic vse manj: v zadnjih letih je njihovo število upadlo za štirikrat, na 3,7 poroda na 100 deklet. Tudi število dovoljenih prekinitev nosečnosti se je zmanjšalo, na 10 splavov na 1000 deklet. V ZDA na primer je incidenca 44 splavov na 1000 deklet. V obdobju adolescence imajo fantje v povprečju tri različne spolne partnerice, dekleta pa dva spolna partnerja. Na odnos mladih do spolnosti pomembno vpliva tudi vloga, ki jo ima spolnost v določeni kulturi. Bolj dovzetna za vplive in pričakovanja okolice so dekleta: tista, ki prihajajo iz konzervativnih okolij, spolnost odlagajo na poznejši čas, medtem ko pri fantih ni razlik.

Ali zaradi zgodnejšega dozorevanja dekleta začnejo tudi prej spolno živeti?

Začetek spolnega življenja ni neposredno povezan s tem, kdaj dekleta spolno dozorijo, ampak je bolj povezan z družbenimi premiki, s tem, kako sproščen je v družbi odnos do spolnosti. Dekleta tudi v drugih civilizacijah dozorevajo prej kot nekoč, toda če je spolnost tabu, ne začenjajo zgodaj s spolnimi odnosi. Pri nas je spolno življenje pred poroko običajno in tudi starost ob prvem spolnem odnosu se spušča.

Ali vsa dekleta, ko začnejo s spolnimi odnosi, gredo h ginekologu?

Delež deklet, ki obiščejo ginekologa, se razlikuje od kraja do kraja. V Ljubljani so dekleta zelo poučena, dostopnost do ginekologa je lahka. Ljubljana je relativno velika in čisto drugače je ginekologa obiskati v Ljubljani, kjer tvoji sosedje za to ne vedo, kot pa v nekem majhnem kraju, kjer en ginekolog skrbi za vso populacijo. Petnajstletnici se je velikokrat težko odločiti, da bo šla po kontracepcijo h ginekologu, h kateremu hodijo njena mama, njene sosede in kjer se bo zagotovo zgodilo, da jo bo videla katera od znank. Pri odločanju najstnikov je pomembno, ali lahko dobijo zaščito tako, da okolica tega ne bo tega zaznala. Mislim, da se v Ljubljani bistveno več deklet odloča za obisk ginekologa kot v kakšnem majhnem kraju, največkrat pridejo s prijateljicami, čeprav se včasih tudi zgodi, da mama pripelje svojo hčer.

Kdaj pa je najbolj pravi čas za prvi obisk ginekologa?

Vsaki mami, ki me vpraša, kdaj naj pošlje hčer h ginekologu, povem, da bo hči verjetno že sama vedela, kdaj potrebuje ginekologa. Dekleta običajno želijo pregled zaradi zaščite pred nezaželeno nosečnostjo, pa tudi, če jih skrbi kaj drugega, na primer zaščita pred spolno prenosljivimi okužbami. Za dekleta do 15. leta obstaja na ginekološki kliniki v Ljubljani otroška ginekološka ambulanta, kamor pridejo z napotnico osebnega pediatra. Delovni čas ambulante je ob ponedeljkih in petkih od 10. do 12. ure, na pregled lahko pridejo nenaročene. Po petnajstem letu pa si dekle izbere osebnega ginekologa. Lahko si ga izbere tudi zunaj kraja bivanja. Preventivni pregled pri ginekologu pa svetujemo vsem po dopolnjenem dvajsetem letu starosti.

Kako pa so dekleta ozaveščena o spolno prenosljivih boleznih?

Teoretično so dekleta dobro poučena, v praksi pa njihovo znanje ni uresničeno. Spolno prenosne okužbe so v porastu. Na primer klamidijskih okužb imamo Slovenci po zadnjih raziskavah več kot v zahodnoevropskih državah. Predrakaste spremembe po okužbi s humanim papiloma virusom so v porastu povsod po svetu in tudi pri nas imamo precej patoloških brisov že pri dekletih od 20. leta dalje. Dogaja se, da z biopsijo odkrijemo predrakaste celice tudi pri zelo mladih ženskah. Povedati pa je treba, da nastanejo predrakaste spremembe (in če niso zdravljene, iz njih kasneje rak), le pri zelo nizkem deležu okuženih žensk.

Ali prezgodnje spolno življenje vpliva na kasnejši odnos do spolnosti?

Ginekologi zgodnje spolne odnose odsvetujemo. Do petnajstega leta starosti imamo dekleta za otroke in spolno življenje pred to starostjo je absolutno prezgodnje. Prizadevamo si, da bi mladi začeli s spolnimi odnosi čim kasneje. Kajti če začnejo zgodaj spolno živeti, bodo imeli veliko partnerjev, to pa pomeni večjo možnost za prenos spolno prenosljivih bolezni, kar ima lahko fizične posledice za kasnejšo možnost zanositve. Zgodnje spolno življenje pomeni tudi večjo možnost, da se okužiš s humanim papiloma virusom, in je tudi dokazan dejavnik tveganja, da kasneje zboliš za rakom materničnega vratu.

Kondom je verjetno pri mladih najpogostejša oblika zaščite?

Mladi najpogosteje uporabljajo kondom, tisti, ki jih je zelo strah zanositve, uporabljajo kondom in kontracepcijske tablete, nekateri pa uporabljajo samo kontracepcijske tablete. Mladim predpisujemo nizkodozne kontracepcijske tablete. Pri mladih dekletih posledic za zdravje, ki bi bile drugačne kot pri odraslih ženskah, ne poznamo. Glede na to, da vemo, da kondom ni stoodstotna zaščita pred nosečnostjo in da tudi pod zdravniškim nadzorom opravljen splav lahko pusti posledice, svetujemo oboje: kontracepcijske tablete za zaščito pred zanositvijo in kondom za zaščito pred spolnimi boleznimi. V abc zaščite pa sodita seveda tudi spolna vzdržnost in odlaganje začetka spolnega življenja v prihodnost.

Ali z dekletom pride v ginekološko ordinacijo kdaj tudi fant?

To, da h ginekologu prideta fant in dekle skupaj, se redko zgodi. Te navade še ni, verjetno pa v prihodnosti bo. Odnos do spolnosti v družini je sproščen, mladi se o zaščiti pogovarjajo in tudi fantje prevzemajo svoj del odgovornosti. Fantje v ginekološko čakalnico ali ordinacijo sicer ponavadi ne pridejo, pač pa počakajo dekle pred zdravstvenim domom.

Moje zdravje št. 03 / 8. november 2005