Kako pogoste so spolno prenosljive okužbe v današnjem času?
V zadnjih dveh desetletjih dvajsetega stoletja je močno upadlo število obolelih za sifilisom in gonorejo, poraslo pa je število klamidijskih okužb, ki so se v zadnjih letih že umaknile okužbam s humanimi papiloma virusi in virusom herpes simpleks. Sifilis je pri nas ponovno zelo porasel sredi devetdesetih let, nato postopoma upadal, letos pa spet opažamo precejšen porast predvsem sifilisa, pa tudi okužb s HIV in gonoreje, zlasti med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Odprte meje in poceni letalska potovanja v evropske prestolnice k temu nedvomno prispevajo, poleg tega je strah pred okužbo s HIV nekoliko popustil in s tem tudi uporaba kondoma. Številnim okužbam botruje tudi mnenje, da se pri oralnih spolnih stikih ne moremo okužiti, kar pa žal ni res, zato je treba tudi pri tovrstnih spolnih stikih z naključnimi partnerji uporabljati kondom. Večina spolno prenosljivih okužb življenja sicer ne ogrozi, imajo pa za nas lahko trajne posledice. Zavedati pa se moramo tudi, da spolno prenosljive okužbe lahko potekajo brez kliničnih znakov in jih lahko širimo na nove spolne partnerje, ne da bi za to sploh vedeli.
Ali incidenca tovrstnih okužb med mladimi narašča?
Incidenca nekaterih okužb, predvsem s klamidijo in genitalnimi mikoplazmami, v tej skupini res narašča, tako da se v vzgojo in ozaveščanje mladih splača vložiti čas in denar. Pomembno vlogo pri tem igra projekt Virus, ki ga vsako leto študenti medicine organizirajo za študente drugih fakultet, ti pa potem znanje o okužbah in zaščiti pred njimi posredujejo svojim kolegom. Absolutno nujno pa bi bilo tak projekt pripraviti tudi za srednješolsko populacijo, kajti znano je, da se starost ob začetku spolnega življenja niža, mladi pa vstopajo v spolnost preslabo poučeni o spolno prenosljivih okužbah. Tako bi mladostnikom omogočili, da bi pridobili vse potrebne informacije, še preden bi sploh začeli s spolnimi odnosi.
Spolno prenosljive okužbe, zlasti s klamidijo in genitalnimi mikoplazmami, so pogosteje klinično opazne pri moških, ti pa na pregled pripeljejo tudi svoje partnerke, če jih poznajo.
Kako naj mladi pri sebi prepoznajo okužbo in kaj potrebujejo, da pridejo do vaše ambulante?
Spolno prenosljivo okužbo ugotavljamo na podlagi anamneze, klinične slike in laboratorijskih preiskav. Pekoče spolovilo, izcedek iz njega, razjede na spolovilu ali v njegovi okolici ali v ustni votlini so znaki, zaradi katerih naj se fant ali dekle odloči za pregled pri svojem splošnem zdravniku ali ginekologu, še zlasti, če je imel-a v zadnjih tednih tvegane nezaščitene spolne stike z naključnimi partnerji. Ambulanta za spolno prenosljive okužbe je na Dermatovenerološki kliniki in na Kliniki za nalezljive bolezni in infekcijska stanja, za pregled pa je potrebna napotnica splošnega zdravnika ali drugega zdravnika specialista. Sicer pa se tisti, ki sumijo na spolno prenosljivo okužbo, lahko oglasijo tudi v drugih dermatoloških oddelkih in ambulantah po Sloveniji.
Kakšna je običajna reakcija mladih, ko ugotovijo, da je nekaj narobe?
Z zadovoljstvom ugotavljam, da v zadnjih letih večina mladih hitro poišče zdravniško pomoč, kar pomeni manj trajnih posledic in znatno zmanjšanje širjenja okužb. Vedno pogosteje se s partnerjem tudi pogovorijo in tudi strah pred stigmatizacijo je manjši kot pred leti.
Kako pogost je sindrom meni-se-pa-to-ne-more-zgoditi med tistimi, ki pridobivajo šele prve spolne izkušnje?
Še vedno je zelo velik odstotek mladih, ki tako razmišljajo, vendar pa so prizadevanja v šolstvu in zdravstvu rodila sadove in ozaveščenost se mladih izboljšuje. Vzgojno delo na tem področju je zelo pomembno, sodelovati pa moramo zdravniki, zdravstveno osebje, šolniki in starši. Zavedanje tveganja in posledic je izredno pomembno in lahko prepreči marsikatero spolno okužbo.
Kakšen je najboljši način zaščite?
Poleg zvestobe samo enemu partnerju, ki ni okužen s katerim od povzročiteljev spolno prenosljivih okužb, ostane še kondom. Kondom sicer ne pomeni popolne zaščite, vendar ga vsekakor priporočamo, saj okužbe v znatni meri preprečuje. Težava pri kondomih pa je, da jih dostikrat nimamo pri roki, ko jih potrebujemo, zato bi bilo treba namestiti kondomate na mestih, dostopnih zlasti mladim. Žal so zaradi pomankljivega nadzora pri nas pogosto v prodaji nekakovostni kondomi, ki se pri uporabi poškodujejo in torej ne zagotavljajo zaščite.
Moje zdravje št. 03 / 8. november 2005
