Pri večini bolnikov je te težave mogoče preprečiti že na samem začetku zdravljenja, kar izboljša njihovo kvaliteto življenja med zdravljenjem in po njem. Danes imamo na voljo učinkovita in varna zdravila, ki preprečujejo ali zdravijo slabost in bruhanje, imenujemo jih antiemetiki. Preden so bila na voljo zdravila prosti slabosti in bruhanju, je v povprečju kar 70 do 80 odstotkov bolnikov, ki so dobili kemoterapijo, trpelo zaradi slabosti in/ali bruhanja. Kljub temu rezultati raziskav kažejo, da se v današnji klinični praksi pogosto ne upoštevajo priporočila o optimalni uporabi teh zdravil.

Na voljo imamo različne skupine antiemetikov, ki se med seboj razlikujejo po učinkovitosti, primernosti za različne skupine bolnikov in načinu jemanja. Na izbor antiemetika vplivajo tako vrsta kemoterapije, ki jo dobiva bolnik, kot tudi njegovo splošno počutje, morebitne predhodne izkušnje s tovrstnim zdravljenjem, sočasno zdravljenje z obsevanjem, spol in starost bolnika. Ustrezen izbor antiemetičnega zdravljenja je najpomembnejši za dosego želenega rezultata.

 

Setronski antiemetiki

Pomemben napredek v obvladovanju slabosti in bruhanja je bil dosežen s prihodom t.i. setronskih antiemetikov pred dobrimi desetimi leti. To so zdravila, ki se zaradi svoje kemične zgradbe vežejo na serotoninske receptorje v telesu in s preprečevanjem delovanja serotonina (ene od glavnih kemičnih snovi, ki v telesu povzročajo slabost) preprečujejo slabost in bruhanje. Na našem tržišču je na voljo pet antiemetikov iz omenjene skupine. Med seboj se razlikujejo po načinu in pogostosti jemanja, neželenih učinkih, ki jih lahko povzročijo, in odmerku, ki je potreben za optimalen učinek. Bolniki jih lahko jemljejo samostojno ali v kombinaciji z drugimi antiemetičnimi zdravili. Izbor najprimernejšega antiemetika je odvisen od več dejavnikov, med pomembnejšimi so naslednje lastnosti antiemetika:

- majhna verjetnost interakcij z drugim zdravili,
- ni potrebe po prilagajanju odmerkov zaradi starosti in/ali zmanjšane funkcije ledvic ali jeter ter delovanja srca,
- enostavno odmerjanje enkrat dnevno.

Pomembno je, da se v proces zdravljenja aktivno vključi tudi bolnik. Ko nastopijo težave, je o tem treba spregovoriti. Bolniku naj ne bo nerodno in nikar naj ne poskuša vztrajati s težavami v upanju, da bodo minile. Če bo poiskal pomoč, dokler so težave blažje, mu bodo tudi lažje in uspešneje pomagali.

 

Moje zdravje št. 03 / 8. november 2005