Jutranji kašelj in izkašljevanje sta samo začetek
Kronična obstruktivna pljučna bolezen se razvija zelo počasi. Bolnik zazna bolezen šele po 20 do 30 letih kajenja škatlice cigaret dnevno. Ob intenzivnejšem kajenju se KOPB razvije sorazmerno hitreje.
Prva znaka, ki opozarjata na razvoj KOPB, sta jutranji kašelj in izkašljevanje. Mnogi menijo, da je to za kadilce cigaret normalen pojav. Hujše težave, kot so težka sapa ob telesnih obremenitvah, ki jo bolniki zmotno pripišejo slabi telesni kondiciji, piskanje v prsih in izkašljevanje gostega izmečka, pa nastopijo šele po 50. letu starosti. Napredovanje KOPB opisujejo nekateri kot začarani krog. Zaradi telesne neaktivnosti in socialne izolacije mnogi bolniki zapadejo v latentno depresijo. Po ocenah je takšnih bolnikov od 30 do 40 odstotkov. Zaradi depresije so še bolj socialno izolirani, še več kadijo in bolezen pospešeno napreduje. Z napredovanjem bolezni so bolniki s KOPB vse bolj utrujeni, naduho (težko sapo) jim sprožajo že minimalne telesne obremenitve, kot so hoja po ravnem, osebna higiena in celo gibi ob hranjenju. Pomanjkanje kisika se na zunaj kaže s pomodrelostjo ustnic ter sluznice ustne votline. Zaradi popuščanja srca bolniki slabše odvajajo vodo, zatekajo v noge, trebuh in kasneje v vse telo. »Bolniki so v napredovali obliki KOPB zares hudi invalidi. Takrat vsi obžalujejo, da so kadili. Žal mnoga desetletja prepozno,« je povedal dr. Šuškovič.
Zbolijo tudi nekadilci
»KOPB je bolezen kadilcev. Vendar ne zbolijo vsi kadilci, ampak le okoli 15 do 20 odstotkov kadilske populacije. Kaj preostalih 80 odstotkov kadilcev ščiti pred njo, do danes ni znano,« je povedal dr. Šuškovič in nadaljeval z opozorilom: »To seveda ni izgovor, naj tisti, ki se jim KOPB (še) ne razvija, mirno kadijo. Po statističnih podatkih umre zaradi posledic kajenja vsak drugi kadilec, bodisi zaradi KOPB, srčno-žilnih bolezni, pljučnega raka ali raka drugih organov.«
Čeprav je kajenje daleč najpogostejši vzrok za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni, od 10 do 20 odstotkov bolnikov s KOPB nikoli ni kadilo. Bolezen se lahko namreč pojavi tudi po dolgoletni poklicni izpostavljenosti prahu v zraku ali zaradi nepravilnega ogrevanja z biomaso.
KOPB se razvija na treh nivojih pljuč
V velikih sapnicah (bronhijih) se zaradi bolezni pomnožijo celice, ki izločajo sluz. Bolniki s KOPB zato kašljajo in izkašljujejo sluz, ob poslabšanjih pa celo gnoj. Cigaretni dim sproža tudi brazgotinjenje in zoženje malih, perifernih bronhijev (sapnic). Zožene sapnice ovirajo pretok zraka v pljuča in iz njih in pojavi se zapora bronhijev (SLIKA 1). Cigaretni dim okvarja tudi pljučne mešičke, prek katerih prehaja kisik iz vdihanega zraka v kri. Z razpadanjem pljučnih mešičkov se tvorijo večje zračne votline, ki jim rečemo pljučni emfizem (SLIKA 2). V razpadlih, emfizemskih pljučih kisik vedno slabše prehaja v kri, zato imajo bolniki s KOPB vse manj kisika v krvi, kar resno prizadene telesne organe. Emfizemska okvara pljuč je nepopravljiva.
Kako specialisti ugotavljajo KOPB?
Ob sumu na KOPB se opravi spirometrija z bronhodilatacijskim testom. To pomeni, da specialist bolniku najprej izmeri pljučno funkcijo, nato pa preveri, za koliko se pljučna funkcija izboljša po vdihu bronhodilatatorja (zdravila, ki širi bronhije). Pri tem bolnik z vso močjo pihne v aparat, imenovan spirometer, ki izmeri volumne vpihanega zraka. Vselej izmerijo količino izdihanega zraka v prvi sekundi izdiha (imenovano FEV1) in celotno količino izdihanega zraka oziroma vitalno kapaciteto (VK). Pri zdravem človeku je razmerje FEV1/VK okoli 0.8. Pri bolniku s KOPB, ki ima zaporo dihal, pa zrak počasneje izhaja iz pljuč, zato je FEV1 manjši, VK pa je lahko še vedno dokaj normalna. V tem primeru je razmerje FEV1/VK manjše, lahko znaša na primer le 0.5 do 0.6. S tem testom ugotovijo zaporo dihal, ki je tipična za KOPB.
Preiskavo nadaljujejo z bronhodilatacijskim testom. Po nekaj vdihih bronhodilatatorja se pri bolnikih s KOPB pljučna funkcija ne izboljša ali kvečjemu delno. Nikoli pa z vdihanim bronhodilatatorjem ne dosežejo normalizacije pljučne funkcije. Okvara pljučne funkcije je pri bolnikih s KOPB namreč nepopravljiva. V tem se bolniki s KOPB opazno ločijo od bolnikov z astmo, pri katerih vdihani bronhodilatator praviloma normalizira pljučno funkcijo.
Neuspešni v zgodnjem diagnosticiranju
»Ni dvoma, da so obsežne akcije za opustitev kajenja v Sloveniji nadvse uspešne. Odstotek odraslih, ki kadijo, je med najnižjimi na svetu. Manj smo uspešni v preprečevanju začetka kajenja, saj kadijo že otroci. Povsem neuspešni pa smo na področju zgodnjega odkrivanja KOPB. Če že odkrijemo bolnika v zgodnji fazi KOPB, je to v večini primerov zgolj naključno. Prav zaradi poznega odkrivanja bolezni umre v Sloveniji zaradi KOPB približno 600 bolnikov na leto.«
O tem, kakšne so usodne posledice prepozno diagnosticirane bolezni, je dr. Šuškovič še povedal: »Analiziral sem 73 naključno izbranih popisov bolnikov, ki so bili v letu 2002 zaradi pljučnih težav (večinoma hude naduhe) prvič diagnostično obravnavani na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo Bolnišnice Golnik. Bolnikom smo postavili diagnozo KOPB. Izsledki te analize so bili zastrašujoči: pet bolnikov je imelo že tako hudo okvaro pljuč, da smo jim morali predpisati trajno zdravljenje s kisikom na domu.«
Bolezen lahko ustavimo z opustitvijo kajenja!
Zgodnja diagnoza KOPB je izjemno pomembna, morda še bolj kot pri drugih kroničnih boleznih. Napredovanje KOPB zaustavimo s sila preprostim ukrepom – z opustitvijo kajenja. Bolniku s KOPB, ki ga prepričamo da preneha kaditi (kar sicer ni tako zelo preprosto), se s trenutkom opustitve kajenja napredovanje bolezni ustavi. Učinek opustitve kajenja je takojšen in ne odložen, kot pri srčno-žilnih boleznih ali celo pljučnem raku. »Če bolnik s KOPB nadaljuje s kajenjem cigaret, se mu bolezen postopoma poslabšuje, z opustitvijo kajenja pa se pospešeni upad pljučne funkcije zaustavi kadar koli v poteku KOPB. Opustitev kajenja je zato smiselna tako pri začetnih kakor tudi v končnih stadijih bolezni,« je poudaril dr. Šuškovič.
Kakšne so dejavnosti za zgodnje odkrivanje KOPB v Sloveniji?
Žal na državni ravni še nismo prišli do spoznanja, kako pomembno je sistematično zgodnje odkrivanje bolnikov s KOPB. V tem pogledu je treba pohvaliti nekatera farmacevtska podjetja (Boehringer Ingelheim, Pfizer), ki organizirajo akcije brezplačne spirometrije. Lani smo v okviru takšne akcije izvedli spirometrijo na 23 lokacijah pri 806 (pretežno starejših) prostovoljcih, ki niso vedeli, da so pljučni bolniki. Pri 19 odstotkih je spirometrija pokazala na možnost KOPB!
Zdravila
Usoda bolnikov s KOPB v napredovali obliki je enako žalostna kot usoda bolnikov z napredovalim pljučnim rakom. Oboji umrejo v nekaj letih. Toda ta zadnja leta življenja so pri bolnikih s KO
PB strašna in polna hudih muk. Pomanjkanje zraka je težje prenašati od bolečin. Za bolečine so na voljo odlična zdravila, za naduho pa jih skoraj ni.
KOPB označuje vnetje bronhijev, ki je drugačno kot pri astmi. Ne poznamo zdravil, ki bi to vnetje pomembneje zmanjševala. Z nobenim zdravilom ni mogoče upočasniti upadanja pljučne funkcije. Edini uspešen ukrep je opustitev kajenja.
Bolniki s KOPB imajo tudi v obdobjih med poslabšanji bolezni težave, ki jih mirimo z zdravili, predvsem z bronhodilatatorji – olajševalci. Te morajo bolniki jemati stalno – vsakodnevno in do konca življenja, podobno kot na primer zdravila za zniževanje krvnega tlaka.
Za zdravljenje stabilne KOPB antibiotikov ne uporabljamo. Priporočljivo je cepljenje proti gripi in verjetno tudi proti pnevmokoku. Zdravila, ki naj bi olajševala izkašljevanje, so neučinkovita. Zdravil, ki mirijo kašelj, ne smemo uporabljati, kajti z njimi oviramo izkašljevanje sluzi. V zastali sluzi se namreč namnožijo bakterije in KOPB se poslabša.
KOPB pogosteje napade ženske, več bolnikov je moških!
Zanimivo je, da so ženske bolj občutljive za škodljive učinke cigaretnega dima. KOPB se pri ženskah razvije pri manj pokajenih cigaretah in hitreje. Pogosto se KOPB kaže pri alkoholikih ali ljudeh iz nižjih slojev. Seveda pa to ni pravilo.
Moje zdravje št. 03 / 8. november 2005