Da pa bo gibanje oziroma ukvarjanje s športom imelo učinek na zdravje, ga odrasli potrebujejo vsaj pol ure na dan (ni nujno vse hkrati), otroci in mladostniki pa uro. Zagotovo je najustreznejša tista aktivnost, ki je prilagojena človeku – njegovi kondiciji, telesnim značilnostim, načinu življenja. In tega ni treba spreminjati, saj lahko gibanje vključite v vaš vsakdanjik: v službo ali šolo se peljete s kolesom ali z avtobusa izstopite postajo ali dve prej kot običajno. Kolesarjenje, hoja, tek, rolanje in plavanje pa so dejavnosti, na katere se bomo osredotočili v tem članku. Zakaj ne bi pred zimo izrabili lepega vremena in še zadnjih sončnih žarkov za gibanje v naravi? Poglejmo, kaj je o tem mogoče izbrskati v literaturi, med katero so tudi prispevki profesorjev športne vzgoje in ljudi, ki se spoznajo na omenjene aktivnosti oziroma športe in njihove koristi.

Začnimo s hojo, ki je osnovna oblika človekovega gibanja; je varna in preprosta ter vsem dostopna. Pomaga zbistriti misli in je najprimernejša na čistem zraku, v stiku z naravo. Če jo izvajamo dovolj intenzivno, okrepimo imunski sistem, vplivamo na oblikovanje skladno razvite postave, srčno-žilni in dihalni sistem (pomaga pri astmi, bronhitisu), v pomoč je tudi tistim z bolečinami v hrbtu. Z rednim izvajanjem se izboljša pretok krvi, koža pa je videti bolj sveža in zdrava. Vedno je treba začeti s hojo počasi, potem sledi razgibavanje, raztezanje mišic in sklepov ter na koncu spet počasna hoja in raztezanje, ki je bistveno za izboljšanje gibčnosti. Način hoje naj bo naraven, z vzravnanim trupom in pokončno glavo, gibanje rok usklajeno z gibanjem nog (leva roka, desna noga in narobe), stopala pa postavljamo na tla vzporedno, in sicer tako, da pristanejo na tleh najprej s peto, telesna teža pa se nato prenese na prste.

Podobno velja tudi za tek, le da na tla (vzporedno prek pete) postavljamo cela stopala. Ta ima prednost pred hojo, saj dvajset minut teka ustreza približno štiridesetim minutam ali celo uri hoje. Slaba stran je edino ta, da je zaradi obremenitev, ki jih prenašajo sklepi, večja možnost za poškodbe. Te pa se da preprečiti, če imate ustrezno tekaško obutev in če tečete po mehki podlagi ter nikakor ne na vso moč in ne prevelikih razdalj. Tudi strokovnjaki tek najbolj priporočajo, ker poleg tega, da izboljšuje delovanje kardiovaskularnega sistema (enako velja tudi za hojo) in izloča toksine iz telesa, zmanjšuje še raven holesterola. Neka študija (vanjo so bile vključene odrasle osebe s povprečno starostjo 44 let) je namreč pokazala, da se je koristen (HDL) holesterol za 15 odstotkov povečal, škodljivi (LDL) holesterol pa zmanjšal za 10 odstotkov. Če ste na tem področju začetniki, se morda raje odločite za džoging, kjer bo vaš korak le nekoliko hitrejši od hoje.

Kako pa je z rolanjem, ki je zadnje čase zelo v modi? Tudi ta vadba je idealna za srčno-žilni sistem in ne ogroža sklepov. S harmoničnim gibanjem pa ne boste poskrbeli le za moč in vzdržljivost, pač pa tudi za koordinacijo in občutek za ravnotežje. Rolanje bo okrepilo predvsem vašo zadnjico in noge. Vendar ni vse samo v nogah; če želite oblikovati svoje telo, morate premikati tudi roke in spreminjati položaj zgornjega dela telesa. Čim manjši je kot v kolkih, intenzivnejša je obremenitev mišic, s tem pa večja poraba kalorij. Pri tem športu je zelo pomembna tudi zaščitna oprema, to so čelada ter ščitniki za zapestja, komolce in kolena, pametno pa je imeti tak model rolark, ki ima pritrjeno zavoro.

Tudi kolesarjenje ne obremenjuje sklepov, ob enaki porabi moči pa boste prišli kar štirikrat dlje kot pri hoji. Pri tem krepimo srčno-žilni in dihalni sistem ter skoraj vse telesne mišice. Zato naj bi kolesarjenje omogočalo krepitev celega telesa, vendar so mnenja strokovnjakov o tem, koliko se krepi zgornji del, različna. Vsekakor gre za odlično aerobno vadbo – mnenja o tem so enotna.

Nazadnje nam je ostalo še plavanje. Če nas september še utegne presenetiti z dovolj visokimi temperaturami, vam bodo verjetno bolj ustrezali odprti bazeni. Če pa si boste pred koncem sezone privoščili oddih nekje v toplejših krajih, se najverjetneje ne boste odpovedali plavanju v naravnem okolju, torej v morju. Gre za zelo priljubljeno športno aktivnost tako med mladimi kot tudi starejšimi. Plavanje je primerno tudi za težje ljudi, paraplegike, spastike (spastičnost je oblika cerebralne paralize) in tiste s prirojenim izpahom kolkov. Je oblika rehabilitacije po težkih boleznih in poškodbah ter pripomore pri popravljanju nepravilnih telesnih drž. Je tudi izvrstna dihalna vaja za dihalno mišičevje, če plavamo s pravilnim ritmičnim izdihovanjem proti povečanemu uporu vode. Zmanjšuje anksioznost (stanje živčne napetosti, kot so na primer trema, napetost, zaskrbljenost…) in depresivnost; izboljšuje razpoloženje, samopodobo in kognitivno sposobnost, ugoden vpliv pa ima tudi na spanje.

 

Moje zdravje št. 03 / 8. november 2005