Za depresijo trikrat pogosteje obolevajo tisti, katerih bližnji sorodniki so se ali se še spopadajo z depresijo. »Pomemben dejavnik za razvoj depresije so tudi osebnostne poteze in lastnosti posameznika. Bolniki z depresijo so običajno bolj občutljivi, ranljivi in dovzetnejši za neugodne življenjske situacije,« je pojasnil Klemen Rebolj.

Upade želja po nekoč priljubljenih stvareh

V obdobju depresije bolnik izgubi zanimanje in veselje za stvari, ki so mu nekoč prinašale zadovoljstvo. Zaskrbljenosti, obupu in občutku krivde se pogosto pridružijo občutki fizične oslabelosti in pomanjkanja energije. Upade želja po spolnosti. Mnogi izgubijo apetit in začnejo izgubljati telesno težo, drugi pa hrano uživajo prekomerno. »Depresivni bolnik lahko toži nad telesnimi bolečinami, glavobolom, slabostjo, zaprtostjo, oteženim dihanjem, včasih pa opazimo tudi motnje srčnega ritma in spremembe krvnega tlaka,« je izkušnje opisal psihiater.

Depresivne epizode pogosto spremljajo težave s spanjem. »Bolnik lahko spi preveč in se še podnevi zateka v posteljo, ali pa se zbuja v zgodnjih jutranjih urah,« je težave opisal Rebolj. Bolniki se večkrat umikajo družbi in so najraje sami. Težave imajo tudi s pomnjenjem, koncentracijo in odločanjem.

Kako pride do depresije?

Hipoteze o nastanku depresije so izpeljane iz nekaterih poznanih modelov delovanja antidepresivov. Pomanjkanje prenašalcev impulzov iz ene živčne celice v drugo – nevrotransmiterjev, monoaminov in posledične spremembe na živčnih celicah naj bi bile v tesni povezavi z depresivno klinično sliko oziroma predstavljajo patofiziološko osnovo depresije. Na njen nastanek pa vplivajo tako biološki kot tudi psihološki in sociokulturni dejavniki.

Depresijo zdravimo z antidepresivi

Depresivno motnjo je treba prepoznati čim prej in bolniku pomagati. Zdravila za depresijo so antidepresivi, ki povečajo koncentracijo nevrotransmitorjev v živčnih celicah in tako dosežejo želene posledice. Zdravljenje z antidepresivi pa je pogosto podprto s psihoterapevtskim pristopom in tako imenovano socioterapijo. »Tako bolnikom omogočimo vrnitev v socialno in delovno okolje,« je pojasnil Klemen Rebolj. Antidepresivov je več vrst, vsi pa ugodno vplivajo na simptome depresije. »Izboljšujejo razpoloženje in voljno-nagonske funkcije, uravnotežijo pa tudi motoriko in spanje,« je dobre strani antidepresivov opisal psihiater. Uravnovesijo se tudi apetit in avtonomne funkcije, strah in tesnoba se zmanjšata, pomembno pa je, da se odpravljajo tudi depresivne miselne vsebine.

Razvoj novih antidepresivov

Tovrstna zdravila psihiatri predpisujejo že več kot 50 let. Stari antidepresivi so imeli veliko neželenih stranskih učinkov, poleg tega so jih depresivni bolniki pogosto uporabljali v prevelikih količinah za samomorilne namene. »Vse to je psihofarmakologijo spodbudilo, da je iskala nove, bolj selektivne antidepresive z manj stranskimi učinki. Razvili so SSRI, selektivne zaviralce privzema serotonina. To je trenutno največkrat uporabljena in predpisana skupina antidepresivov,« je prednosti novih zdravil pojasnil Klemen Rebolj.

Značilnost teh zdravil je, da povečajo koncentracijo serotonina v možganih in pri depresivnem bolniku vzpostavijo ustrezno biokemično ravnovesje. Pri nas so iz te skupine na voljo antidepresivi citalopram, escitalopram, fluoksetin, fluvoksamin, paroksetin in sertralin. Različnim bolnikom namreč ustrezajo različni SSRI.

Najpogostejši neželeni stranski učinki antidepresivov so slabost, bruhanje in driska, ob začetku jemanja pa nekateri bolniki, predvsem tisti, ki jih poleg depresije muči še tesnobnost, tožijo nad občutki nemira in težjim uspavanjem. Prisotne so tudi motnje ejakulacije, libida in orgazma. »Nekateri tožijo še nad glavobolom ali pretiranim potenjem,« je še dodal Rebolj. Tolažeče pa je, da so omenjeni stranski učinki najbolj jasno izraženi v prvih dneh zdravljenja, kasneje pa običajno izzvenijo.

Nekateri zdravila jemljejo vse življenje

»Po nastopu bolezni začnemo akutno zdravljenje z antidepresivi, ki po dveh ali treh tednih začne odpravljati simptome in znake depresije. V nekaj tednih dosežemo umik bolezenske simptomatike,« je dobro novico za bolnike opisal Rebolj. Ob ugodnem odzivu na akutno zdravljenje naj bi bolnik zdravila jemal še pol leta. Če pa je bolnik preživel že več depresivnih epizod in psihiatri pričakujejo ponavljanje, jemanje antidepresivov lahko traja več let ali vse življenje, če je potrebno.

Težava pri zdravljenju depresije je, da se velikokrat pojavi hkrati z drugimi telesnimi ali duševnimi motnjami, ali pa gre za nove, atipične oblike. Zato bolnikom pogosto predpišejo več zdravil hkrati. Najpogosteje se depresiji pridruži katera od anksioznih motenj. Idealno antidepresivno zdravilo bi moralo torej zdraviti depresijo in anksioznost.

Bolniki si lahko pomagajo tudi sami

Za depresivne bolnike je pomembno predvsem, da si nalagajo uresničljive in dosegljive cilje. Tudi prevelike odgovornosti v času bolezni niso dobrodošle. Velike naloge je treba razdeliti v več manjših. Kljub občutku, da bi bili raje sami, se je treba prisiliti in oditi v družbo ter se ukvarjati s stvarmi, ki prinašajo veselje in zadovoljstvo. Nezanemarljivo je tudi to, da je treba paziti na svojo zunanjost in nego telesa, čeprav se zdi pogosto odveč. Zavedati se je treba, da bežanje v alkohol ni rešitev, skrbeti je treba za telesno kondicijo. V obdobju depresije je tudi pametno preložiti na poznejši čas velike življenjske odločitve, kot so poroke, ločitve, selitve in krediti.

 

Moje zdravje št. 03 / 8. november 2005