Prve aktivnosti v boju proti raku dojk so se začele v letu 1985. Namen je bil usmeriti pozornost javnosti na to bolezen. Od takrat je kampanja prerasla v celomesečno dejavnost, ki jo podpira več kot 40 držav. Aktivnosti naj bi dosegle posameznike vseh starosti in etničnih skupin ter vseh družbenih slojev.
Simbol solidarnosti in boja proti raku dojk je roza pentlja, s katero naj bi ljudi opozorili na to bolezen. V zadnjih letih je roza pentlja postala mednarodno prepoznani simbol in sinonim za ozaveščenost o raku dojk. Predstavlja simbol podpore v boju proti raku dojk in je hkrati znamenje vseh, ki se jih je bolezen kakor koli dotaknila. Prav mesec oktober prinaša vrhunec aktivnosti, usmerjenih v informiranje javnosti o bolezni, pomenu preventive, možnostih diagnosticiranja in zdravljenja.

Pokažite svojo podporo v boju proti raku dojk in si s ponosom pripnite roza pentljo.

Dejstva o raku dojk:

Manj kot 1 odstotek primerov raka dojk se pojavi pri moških.  
Ena od enajstih žensk bo zbolela za rakom dojk.                       
Le 5 do 10 odstotkov primerov bolezni je podedovanih.            
Le 10 odstotkov zatrdlin v dojkah je malignih.                             
Povprečno kar 19 od 20 žensk z rakom, ki je omejen le na
dojke, živi dlje kot pet let po postavitvi diagnoze.
Rak dojk se pri približno 50 odstotkih bolnikov po določenem
obdobju razširi na druge dele telesa (nastanejo zasevki oziroma metastaze).

 

Pomen podpore bolnicam v društvih in združenjih

Družina in prijatelji so pomemben steber pomoči in opogumljanja bolnic z rakom dojk. Kljub temu si veliko bolnic želi tudi pogovora z nekom, ki ga osebno ne poznajo. Svetovalci, socialni delavci, drugi bolniki, prostovoljci… skupaj z zdravstvenim osebjem ustvarjajo mrežo podpore bolnikom. Pogovor z ljudmi, ki jih tarejo enake težave in skrbi, jim omogoča, da same lažje prebrodijo težave. Omenjene skupine pa imajo pomembno vlogo tudi pri izobraževanju o zgodnjem odkrivanju, zdravljenju in razvoju na tem področju. Organizacije bolnikov imajo na internetu svoje spletne strani, kjer lahko bolniki na enostaven način pridejo do ažurnih informacij. Veliko skupin ponuja odprto telefonsko linijo za samopomoč, svetovalne storitve, izobraževalne programe, publikacije… Interesne skupine pomagajo pri ozaveščanju bolnikov o njihovih pravicah in dolžnostih. Skrbijo, da ženske kar najbolje razumejo predlagane načine zdravljenja, da sodelujejo v kliničnih študijah in da lahko uveljavijo pravico do dodatnega strokovnega mnenja. Podpirajo raziskave o raku dojk. Z zbiranjem denarja za različne dobrodelne akcije in političnim lobiranjem celostno skrbijo, da so bolniki zdravljeni na najbolj optimalen način.
Pri nas za bolnice z rakom na dojki skrbita Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in Europa Donna.

 

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije

Poljanska c. 14, 1000 Ljubljana Tel: 01 430 32 63, Faks: 01 430 32 64
e: dobslo@siol.net
w: http://www.onko.over.net


Europa Donna

Slovensko združenje za boj proti raku dojk
Dunajska 56 / V, p.p. 2652 Tel: 01 475 15 14, Faks: 01 436 12 66
e: Europadonna@europadonna-zdruzenje.si

w: http://www.europadonna-zdruzenje.si

 

Biološko zdravilo za zdravljenje HER2-pozitivnega raka dojk

Biološka zdravila pomenijo velik napredek v zdravljenju raka, saj delujejo usmerjeno na rakave celice, pri čemer ostanejo zdrave celice v večji meri nepoškodovane.

 

Novost v zdravljenju zgodnjega raka dojk, ki je HER2-pozitiven

V letošnjem poletju so mediji veliko pisali o novem zdravilu, ki se je (tudi pri nas) doslej uporabljalo izključno za zdravljenje bolnic z napredovalim rakom dojk omenjenega tipa. Na srečanju kliničnih onkologov, ki je potekalo maja letos v Orlandu v ZDA, so bili predstavljeni izjemni rezultati kliničnih raziskav, v katerih so z zdravilom trastuzumab (Herceptin) zdravili bolnice z zgodnjo obliko raka dojk, ki je HER2-pozitiven. Dodatek tega zdravila kemoterapiji je za polovico zmanjšal možnost ponovitve bolezni, medtem ko se je umrljivost zmanjšala za tretjino. Zaradi tako pomembnega doprinosa tega zdravila so pristojni državni organi po priporočilih strokovnjakov z Onkološkega Inštituta v Ljubljani že poleti obljubili dodatna finančna sredstva za zdravljenje s trastuzumabom (Herceptin) pri bolnicah z zgodnjo obliko HER2-pozitivnega raka dojk. Upati je, da je to tudi poteza, ki optimistično napoveduje prihodnost zdravljenja v slovenski onkologiji nasploh.

 

Kdo je primeren za zdravljenje z novim zdravilom?

Ker rak dojk ni enovita bolezen, novo zdravilo trastuzumab (Herceptin) ni primerno za vse bolnice z rakom dojk. Trastuzumab (Herceptin) je biološko zdravilo, ki usmerjeno deluje na tako imenovane HER2-receptorje, ki so razporejeni po celični površini. HER2-receptorji so sicer značilni tudi za normalne celice in imajo pomembno vlogo pri uravnavanju celične rasti. Pri približno četrtini bolnic z rakom dojk so HER2-receptorji na površini rakavih celic prisotni v večji količini, takšne celice rastejo in se razmnožujejo hitreje, kar pomeni bolj agresivno obliko raka. Zdravljenje s trastuzumabom (Herceptin) je torej primerno le za bolnice s HER2-pozitivnim rakom dojk. Ob odkritju bolezni je pomembno, da bolnici poleg drugih diagnostičnih preiskav naredijo tudi poseben test, s katerim ugotovijo HER2-status bolnice. Test naredijo na delčku tumorja, ki ga odvzamejo z biopsijo ali ob operaciji, pokaže pa, v kolikšni meri so HER2-receptorji prisotni na tumorskih celicah.


Če test pokaže, da je bolnica HER2-pozitivna, dobi trastuzumab (Herceptin) v obliki intravenske infuzije samostojno ali v kombinaciji s kemoterapijo. Trastuzumab (Herceptin) se veže na HER2-receptor in s tem prepreči vezavo rastnih faktorjev nanj. Tako zaustavi rast rakave celice in povzroči njen propad.


Trastuzumab (Herceptin) se veže na HER2-receptor in prepreči vezavo rastnih faktorjev nanj ter s tem zavre rast in razmnoževanje rakavih celic.


V razvoju je vse več bioloških zdravil, ki bodo usmerjeno delovala tudi na druge lastnosti rakavih celic in tako dopolnila zdravljenje s klasično kemoterapijo.


Shematski prikaz gena za HER2 in njegovega produkta na površini celic, HER2-receptorja.

 

Moje zdravje št. 02 / 4. oktober 2005