Pomembne hranilne snovi so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Glavni naravni viri beljakovin so meso, perutnina in ribe; za vegeterijance pa soja, sirotka in kot dopolnilo orehi in gobe. Osnovni beljakovinski obroki morajo priti v telo v prvi polovici dneva. Nemastna govedina vsebuje zelo malo holesterola, zelo veliko aminokislin, vitaminov in mineralov. Od perutnine je po dietnih lastnostih na prvem mestu puran in za njim kurja prsa. Ribe je primerno jesti večkrat na teden. Če poskusimo razvrstiti z beljakovinami bogato hrano, so na prvem mestu ribe, potem perutnina, žita, orehi, semena, meso (zlasti govedina). Beljakovine naj bi sestavljale eno petino dnevne prehrane. Ogljikovi hidrati so sladkorji in škrobi. Sladkorji so enostavni ogljikovi hidrati, ki vsebujejo sladkor. Bomboni in piškoti imajo preveč sladkorja. Škrob je najboljši vir energije, ki bi mu morali dajati prednost pred sladkorji.


Če so vaša koža in lasje mastni, zmanjšajte porabo ogljikovih hidratov, ki vsebujejo sladkor. Maščobe so najprej kalorije in šele nato maščobne kisline, ki jih telo potrebuje. Poznamo dve skupini maščob – nasičene in nenasičene. Telo potrebuje tako nasičene maščobe (maslo, mast, svinjina, govedina, jajca in neposneto mleko) kot nenasičene maščobe (ribe, perutnina, rastlinska olja).

Zakaj mi izpadajo lasje?


»Najpogostejši  vzroki za izpadanje las so štirje: telogena alopecija, ki se pojavi dva do štiri mesece po stresnem dogodku za organizem – to so na primer ekstremna dieta, stres, zdravila, nosečnost.  Vzroki za izgubo las so tudi motnje v absorbciji snovi iz prebavnega trakta, pomanjkanje mineralov, vitaminov – najpogosteje gre za pomanjkanje železa in cinka. Drugi mikroelementi in vitamini so redkeje vzrok izpadnja las. Izgubo las povzročajo tudi hormonske spremembe – ščitnični hormoni, moški hormoni – na rast las pa lahko vplivajo tudi motnje pri sladkorni bolezni. Pri izpadanju las pri moških gre večinoma za genetsko predispozicijo. Delovanje hormona dihidrotestosterona na lase na čelnem in temenskem predelu nanje deluje tako, da se stanjšajo, skrajša se rastna faza in nazadnje izpadejo,« je povedal  prim. Boris Kralj, dr. med.


Razlike v izpadanju in rasti las se pojavljajo tudi z različnimi obdobji leta. Nihanja so najverjetneje posledica prehrambnih sprememb, povezanih z letnim časom in dostopnostjo živil z veliko vsebnostjo vitaminov in mineralov. Največkrat opazimo večje izpadanje v spomladanskem obdobju, kar pa ni pravilo.


»Pravilna prehrana, ki vsebuje vitamine in mikroelemente, zagotavlja normalno rast las.  V primeru pomanjkljive prehrane ali malabsorbcije (motenj v prebavnem traktu, ki preprečujejo vstop teh snovi v telo), je potrebno dodajati prehranske dodatke, ki jih je na tržišču dovolj. Samo dodajanje takih snovi prek lasišča namreč ne pomaga. Snovi, ki jih nanašamo na lasišče, pomagajo lasu, da je elastičen, čvrst, se ne lomi, ne vplivajo pa bistveno na njegovo rast,« je še povedal Boris Kralj.
 

Največ las imajo svetlolasci


Rdečelasci imajo na glavi povprečno 88.000 las, rjavolasci od 102.000 do 109.000 in plavolasci povprečno 140.000 las. Las je sestavljen iz 97 odstotkov beljakovin in 3 odstotkov vode. Debelina lasu je odvisna od človekove starosti, barve polti in rase. V 24 urah las zraste za 0,35 milimetra. Pri otrocih je las debel 20 do 40 mikronov, pri odraslih od 70 do 100 mikronov in pri starih ljudeh od 50 do 70 mikronov. Najtanjše lase imajo svetlolasci – 50 mikronov, rjavi lasje merijo povprečno 75 mikronov, rdeči pa do 100 mikronov. Najbolj primerna temperatura vode za umivanje las je od 35 do 45 stopinj Celzija.


Zaradi različnih oblik plešavosti trpi 60 do 70 odstotkov moških in 25 do 40 odstotkov žensk. Iz enega lasnega folikla zraste v človekovem življenju povprečno 20 las. Po nekaterih ocenah je na svetu v uporabi okoli 300.000 različnih metod za zdravljenje plešavosti. Moškim izpade osemkrat več las kot ženskam.


Vrste in oblika las


Poznamo: suhe, normalne, mastne in mešane lase; mehke in trde, debele in tanke ter zdrave in nezdrave. Mastni lasje so vlažni, lepijo se na glavo in po umivanju kmalu postanejo umazani, pogosto se pojavlja tudi masten prhljaj. Normalni, zdravi lasje so prožni, imajo lep lesk in tudi mokre lahko brez težav češemo. Suhi lasje se pogosto lomijo in cepijo, so brez leska in jih je težko oblikovati. Za mešane lase je značilno, da imajo suhe konice in so mastni pri korenini. Oblika las je odvisna od rase in posebnosti posameznika, oblike folikla in sestave keratina v lasnem steblu. Lasje so lahko ravni, valoviti ali kodrasti.


Umivanje las


Lase najprej dobro razčešite, da boste z njih odstranili umazanijo in ostanke različnih lasnih preparatov. Nato jih zmočite s toplo vodo, ki ne sme biti prevroča niti prehladna. Lase šamponirajte dvakrat, šampona ne nanašajte neposredno na lasišče, ampak ga na dlani razredčite z malo vode. Pri umivanju lase nežno masirajte. Umijte jih hitro, saj pralne in hranljive snovi učinkujejo zelo hitro. Umite lase nežno ožmite, nalahno obrišite in ovijte z brisačo. Z mokrimi lasmi delajte nežno. Vse vrste las lahko sperete z vodo, ki ste ji dodali malo kisa, na koncu pa jih sperete še z mlačno vodo. Pri razčesavanju je pomembno, da začnemo pri konicah in počasi nadaljujemo proti vrhu.

Masaža lasišča


Masaža poveča aktivnost kože in las. Primerna je za vse tipe las razen mastnih, ker poveča delovanje žlez lojnic. Priporočljiva je za tiste, ki imajo na glavi suho kožo, imajo suhe lase ali suh prhljaj, ter za vse, ki jim izpadajo lasje. Masaža ni primerna za tiste, ki  imajo gnojne ali glivične okužbe ali ekcem (srbeče, nenalezljivo kožno vnetje). Masaža naj traja deset do petnajst minut, izvedite jo pred umivanjem las ali med njim. Masažo začnete z nežnimi gibi, ki glavo segrejejo, pritisk postopoma povečujemo, končamo pa z nežnim božanjem.

 

Moje zdravje št. 02 / 4. oktober 2005