Na primer na koži; morebitne opekline so bile samo začasni učinek, dolgoročne (kronične) poškodbe pa se lahko pokažejo šele v starosti kot čezmerna izsušenost, nagubanost ali poroženelost kože. Podobno je tudi pri očeh. Miriam Zagernik, dr. med., spec. oftalmolog pravi, da »pri škodljivem vplivu UV žarkov ne gre za trenutne okvare. Vid se poslabša predvsem pri dolgotrajni izpostavljenosti sončnim žarkom. Sonce poškoduje očesno lečo, ki se lahko skali, okvari pa lahko tudi rumeno pego. Zato je oči na močnem soncu potrebno zaščititi s kakovostnimi sončnimi očali«.

Vendar pa ima 'izpostavljanje' soncu (nekaj deset minut 3-4 krat na teden pri vsakodnevnih aktivnostih) tudi pozitivne učinke. To se nanaša na kožo, ki proizvaja vitamin D, ta pa je za tvorbo močnih in zdravih kosti bistven. Poleg tega sončni žarki delujejo blagodejno na naše počutje in povečujejo fizično zmogljivost. Seveda pa je poudarek na zmernosti. Ultravijolični žarki kožo, če jim je ta preveč izpostavljena, poškodujejo – povzročajo opekline, prezgodnje staranje … in ker njen obrambni sistem slabi, postaja dovzetnejša za kožnega raka. Teh je več vrst, najpogostejše pa so tri: bazalnocelični karcinom, skvamoznocelični karcinom in melanom.


Borut Žgavec, dr. med., spec. dermatolog je pojasnil, da se prvi dve vrsti pojavljata pri starejših ljudeh (čeprav ju v zadnjih letih opažajo tudi pri mlajših) in ju večinoma zelo uspešno pozdravijo. Pri opazovanju telesa je treba, po njegovem nasvetu, biti pozoren na mesta, »kjer je koža pogosteje izpostavljena soncu (obraz, dekolte, hrbet, hrbtišča rok); običajno gre za nek 'mozoljček'/ranico, ki se ne zaceli v treh tednih«. Večji problem za zdravljenje pa predstavlja melanom, ki se hitreje širi in hitro tvori zasevke. Povzroča ga več dejavnikov (eden izmed teh je tudi izpostavljenost soncu, dokazan pa je le pri eni obliki melanoma), za njim pa zbolevajo tako starejši kot tudi mlajši, je povedal Žgavec. Tu specialist dermatolog omenja ABCDE sistem samoopazovanja, ki so ga razvili Američani in pomeni (prilagojeno slovenščini) A asimetrijo, B robove, C barvo, D premer in E dvigovanje. Torej, znaki za preplah so: če ima znamenje nesimetrično obliko, nepravilne robove, je neenakomerno obarvano (več barvnih odtenkov ima, slabše je), premer novonastalega znamenja presega 6 mm in se je znamenje dvignilo (prvotno pa bilo v nivoju kože). Znak za to, še dodaja, je lahko tudi spontano krvavenje iz znamenja, poškodba ali srbenje pa običajno ne. Svetuje tudi, da je »vsaj enkrat v življenju pametno obiskati dermatologa, mu pokazati pigmentna znamenja, da se lahko glede na število in tip le-teh opredeli rizična skupina, v katero pacient spada, in se mu določi, na koliko časa se znamenja opazuje oziroma je potrebno hoditi na preglede«.

 

Ohranimo negovane lase

Potem, zaradi sonca in soli, lasje postanejo suhi, zbledeli, lomljivi in začnejo se cepiti – to velja še zlasti za barvane. Najbolje ste zanje poskrbeli, če ste preparate, namenjene tema dejavnikoma, uporabljali že na počitnicah. To so na primer spreji, ki vsebujejo kombinacijo UVA in UVB filtrov in aktivnih vlažilcev las, šamponi za poletno nego … V nasprotnem primeru so morda vaši lasje oziroma konice sedaj tako uničene, da vam ne preostane drugega kot striženje. Če škoda le ni tako velika, je vredno poskusiti z regeneratorjem ali oblogo. Slednja je učinkovitejša in naj bi odpravila luknjice v luskasti plasti lasu (tj. zunanji plasti/kutikuli). Potrebno jo je vtirati v vsak pramen posebej, potem pa počakati 15-20 minut, da se vpije in jo nato temeljito sprati z vodo. Na voljo pa so tudi šamponi za redno umivanje, ki lase ne le okrepijo, pač pa jih tudi zaščitijo pred zunanjimi vplivi in izsušitvijo.

 

Koža potrebuje hidracijo

Skratka, porjavelost (naravna obramba kože) ne pomeni torej nič drugega kot poškodovano kožo. Na ta način izgubi, kot navaja literatura približno 30% vlage, ki pa jo lahko nadomestimo z uporabo ustreznih kozmetičnih izdelkov, tj. takih z veliko vlage (naletite pa lahko tudi na izdelke, ki vsebujejo glicerin, ki zmanjšuje izhlapevanje vode). Ti kožo poleg vlaženja tudi pomirjajo, osvežujejo, nekateri pa naj bi celo, z vsakodnevno uporabo, zmanjšali luščenje in s tem vzdrževali in podaljšali zagorelost (na primer mleko po sončenju). Kozmetična industrija pa v ta namen, ohraniti rjavo barvo po dopustu, ponuja, med drugim, tudi vlažilno mleko za podaljšanje porjavelosti, gele za tuširanje in kopanje … Vendar dermatolog Borut Žgavec pravi, da »se z zunanjo substanco ne da preprečiti luščenja kože; razen z uporabo zdravil, ki blokirajo razmnoževanje celic, ali substanc, ki blokirajo razpad pigmenta, tj. z zaviranjem encimov, kar pa je zopet izredno agresivno poseganje v metabolizem celice«. »Izdelki, ki jih promovira kozmetična industrija, niso potrjeni z nobeno študijo oziroma strokovnostjo, da je njihovo delovanje zares učinkovito,« še dodaja. Bolj priporočljiva od slednjega (ter tudi od sončenja in solarija) je uporaba sredstev, ki vsebujejo snovi za porjavelost brez sončenja, in Žgavec pravi, da »dermatologi za uporabo samoporjavitvenih sredstev svetujemo izdelke, ki vsebujejo DHA (dihidroksiaceton)« in »ta sredstva so v Ameriki opredeljena kot varna in tudi odobrena s strani FDA (Food and Drug Administration)«. Za varne pa, kot je rekel Žgavec, veljajo tudi t. i. 'bronzerji' (neke vrste pudri, ki kožo obarvajo na površini in se sperejo z vodo), česar pa ne moremo reči za tablete (imajo stranske učinke) in akceleratorje/pospeševalce (vsebujejo aminokislino tirozin, ki naj bi pospešil tvorbo melanina, ni pa dokaza o učinkovitost).

 

Roke, stopala, nohti zahtevajo posebno skrb

Torej, da koža potrebuje vlago, smo omenili in o skrbi zanjo povprašali dermatologa; a če se osredotočimo sedaj samo na roke, tudi te so potrebne posebne nege. Tako kot mraz pozimi je nevarnost za izsušeno in poškodovano kožo rok tudi poleti. Izgubljeno vlago jim lahko povrnete z olji ali zelo mastnimi kremami, ki jih vtirate tako, da vsak prst posebej masirate od konice do srede dlani in ga večkrat podrgnite med palcem in kazalcem druge roke. Hrbtno stran dlani je treba masirati po dolgem, nato še počez (počez se masira tudi zapestje). A pogoj za negovane roke so tudi lepi, zdravi nohti. K temu pripomorejo kalcij in mlečni izdelki, tablete iz pivskega kvasa, multivitaminski preparati, kremenčeva moka, želatina in vitamin biotin. Proti lomljenju koristi tudi, če jih (po piljenju) deset minut dnevno in vsaj dva tedna zapored namakamo v mešanici olivnega, jojobinega in mirtinega olja. In potem je edino, kar še morate storiti, manikira oziroma pedikura. Slednja pa je še toliko bolj pomembna, če hodimo v natikačih, sandalih, skratka v bolj 'odprti' obutvi. Kopanje v slani vodi je stopalom zagotovo dobro delo, še bolj pa jim boste ustregli, če si boste tudi po dopustu privoščili kopel z morsko (lahko tudi kuhinjsko) soljo in nato še odstranili poroženelo kožo (s plovcem ali strgalom). In še to – če ste si nohte lakirale vso poletje ali še dlje, prekinite s tem vsaj za petnajst dni in jih raje polirajte; za lepši sijaj pa si jih lahko namažete z limoninim sokom.

 

Moje zdravje št. 01 / 6. september 2005